Nekateri od bolnikov, ki jih spremlja onkolog internist dr. Branko Zakotnik z ljubljanskega Onkološkega inštituta, kljub razsejani bolezni živijo tudi po desetletje ali dlje. »Ti ljudje s pomočjo tarčnih zdravil živijo običajno življenje, hodijo v službo…,« opiše doseg sodobnega zdravljenja. A vsem bolnikom ne morejo pomagati enako dobro, del novejših zdravil pa ne doseže tako izjemnih učinkov. Nekatera od njih bolnikom ne prinesejo daljšega življenja, hkrati pa imajo lahko občutne stranke učinke.
»Stvar izkušenega terapevta je, da zdravila uporablja racionalno,« pravi naš sogovornik. Dileme, s katerimi se zdravniki soočajo pri zdravljenju svojih bolnikov, pa se vse bolj selijo v (zdravstveno) politiko. Vse več je tudi pomislekov, da so pri evropskem regulatorju novejše izdelke skozi svoje sito spuščali prelahkotno. V zadnjih dneh je veliko prahu dvignila objava študije v ugledni medicinski reviji BMJ (British Medical Journal), ki je pokazala, da je veliko novih zdravil za bolnike z rakom vprašljivih.
Brez dokazov o daljšem življenju
Zdravila so na evropske trge prihajala »brez jasnega dokaza, da življenje podaljšajo ali da izboljšajo njegovo kakovost,« so zapisali v BMJ. To je veljalo za 39 od 68 zdravil za bolnike z rakom, ki jih je med letoma 2009 in 2013 odobrila Evropska agencija za zdravila (EMA), so ugotovili v študiji. Raziskovalci so opozorili, da lahko pritok takšnih zdravil v zdravstvene sisteme škodi tako posamičnim bolnikom kot javnemu zdravstvu. Ker nova zdravila veliko stanejo, lahko financiranje neučinkovitih izdelkov namreč poslabša dostop bolnikov do primerne zdravstvene oskrbe. Raziskovalci so pozvali k dvigu praga, ki novim zdravilom omogoči vstop v evropske države.
Situacija ni črno-bela in tudi odgovori nanjo bodo zahtevni, pravi Zakotnik, ki vodi slovenski državni program za obvladovanje raka. Vprašanje, katera zdravila naj imajo pri financiranju prednost, pa so zaradi napredka stroke še pomembnejša kot pred leti. Trenutno se na primer širi zdravljenje z imunoterapijo, ki državam z visoko ceno povzroča preglavice pri uvrščanju v javne sisteme. Ena od možnih poti bi bilo vztrajanje pri zdravilih, ki so občutno učinkovita, meni Zakotnik, zdravila z »mejno« učinkovitostjo pa bi lahko krilo dodatno zavarovanje.
Opozorila so dobili tudi iz Slovenije
Na vprašljivo učinkovitost mnogih novih zdravil so sicer že lani opozorili predstavniki nekaterih evropskih ministrstev za zdravje, zdravstvenih blagajn – tudi slovenske – in medicinskih fakultet. »Zaradi tega dogajanja smo na Evropsko agencijo za zdravila že naslovili protest. Cene nekaterih zdravil so tako visoke, da si jih nekatere države sploh ne morejo privoščiti, tiste, ki jih lahko plačujejo, pa ne vedo, ali je to sploh smiselno. Zdravila za najhujše bolezni je seveda najtežje odkloniti,« je dejal vodja oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurij Fürst.
Ni pomembno le, da je zdravilo varno, ampak mora biti tudi klinično učinkovito, je dodal. »Prav tako ni dovolj, da se med zdravljenjem popravi samo en parameter, če to na primer ne izboljša preživetja in pacient z zdravljenjem ne pridobi ničesar, je pa hkrati izpostavljen neželenim učinkom.«
V Evropski agenciji za zdravila vztrajajo, da odobritve zdravil za bolnike z rakom ni pametno omejevati le na primere, ko so dokazi o izboljšanju preživetja ali kakovosti življenja nedvoumni. To bi lahko bolnike prikrajšalo za učinkovita zdravila, ki jih nujno potrebujejo, menijo pri tem krovnem evropskem regulatorju s sedežem v Londonu. Čeprav nekatera merila, ki jih upoštevajo, morda ne vplivajo neposredno na preživetje bolnikov, so po njihovem mnenju kljub temu pomembna. To na primer velja za podaljšanje obdobja, ko bolezen ne napreduje, so ponazorili. Odločitve, ali koristi zdravila odtehtajo njegove stroške, pa so v domeni držav, so spomnili.
