Prijateljska tekma kriketa med Indijo in Šrilanko v New Delhiju minuli teden je ponudila nenavaden prizor. Šrilanški igralec Suranga Lakmal je sredi igre omagal in začel bruhati, njegovi soigralci, ki so na obrazu večinoma nosili masko, pa so mu prihiteli na pomoč. Lakmalu ni bilo slabo zaradi telesnih naporov, ampak zaradi umazanega zraka. Tisti dan je onesnaženost namreč za kar 12-krat presegla varnostno mejo, ki jo določa Svetovna zdravstvena organizacija. Stanje naj bi bilo tako nevarno že, ko merilnik koncentracije onesnaženih delcev pokaže več kot 25 mikrogramov delcev na kubični meter, na prekinjeni tekmi kriketa pa jih je nameril 300.
A to je za indijsko prestolnico običajen zimski dan. V nekaterih predelih New Delhija je bila novembra stopnja onesnaženosti zraka celo tako visoka, da tamkajšnji merilniki sploh niso mogli pokazati prave vrednosti in so se ustavili pri številki 999. Ameriško veleposlaništvo, ki ima zmogljivejše instrumente, je izmerilo 1010 mikrogramov delcev na kubični meter, po nekaterih podatkih pa je stopnja onesnaženosti presegla celo številko 1200, kar je 48-krat več od varnostnih smernic Svetovne zdravstvene organizacije. To je približno tako, kot da bi pokadili 50 cigaret na dan.
Z rekordom se še vedno lahko »pohvali« Šenjang na Kitajskem, kjer so leta 2015 namerili 1400 mikrogramov onesnaženih delcev na kubični meter, vendar pa se je Kitajska že začela aktivno bojevati proti onesnaževanju, medtem ko se 19 milijonov prebivalcev New Delhija še vedno vsako zimo duši v zračnem smetnjaku.
Novembra pravo izredno stanje
Onesnaženost New Delhija, ki so ga že oklicali za najbolj onesnaženo mesto na svetu, je šla tako daleč, da mu pravijo kar plinska celica, in to ne brez razloga. Mikrodelci in strupene kemikalije, ki sestavljajo smog, so povzročili 20-odstotno povečanje števila bolnikov zaradi bolezni, povezanih z onesnaženostjo, kot so pljučni rak, srčne bolezni, kronične dihalne težave in napadi astme, zdravniki pa so razglasili izredno stanje.
Mestne oblasti so v prvi polovici novembra za nekaj dni zaprle šole, začasno so ustavili tudi gradbena dela, omejili vožnje z osebnimi avtomobili po principu lihih in sodih registrskih številk, oktobra, pred festivalom luči, pa so prepovedali prodajo raket. Niso pa odpovedali tekaškega malega maratona 19. novembra. Udeležilo se ga je 34.000 ljudi, mnogi od njih z masko na obrazu, vmes so se na avtocestah zaradi slabe vidljivosti zaletavali avtomobili, železnice in letalske družbe pa so iz istega razloga odpovedovale vožnje in lete ali so bile zamude.
Toda ukrepi, ki jih je uvedla država, niso bili dovolj. New Delhi je novembra obdajala ena sama sivina, v kateri marsikateri dan ni bilo mogoče videti več kot tri metre pred seboj. Veleposlanica Kostarike Mariela Cruz Alvarez, ki je lastne muke ob okužbi dihal zaradi onesnaženega zraka opisala v svojem blogu, je iz New Delhija pobegnila na jug Indije, ameriško veleposlaništvo je vsem zaposlenim doma in v pisarnah namestilo čistilnike zraka, običajni Indijci, od katerih so šli nekateri v znamenje protesta tudi na ulice, pa so bili še naprej obsojeni na strupeni smog. Glavni povzročitelji onesnaženosti namreč ostajajo.
Preselitev ali izolacija
V mestu so to izpušni plini, cestni prah, industrijske emisije in kurjenje ognja na prostem, s katerim se grejejo reveži in si kuhajo hrano, še bolj problematična pa je onesnaženost, ki v mesto prihaja s podeželja in iz sosednjih regij v Indiji. Največ onesnaženih delcev zanese s kmetij v Pundžabu, Harjani in Zahodnem Utar Pradešu, kjer kmetje po žetvi riža požgejo ostanke, da pripravijo polja za sajenje drugih pridelkov, dim in umazanijo pa odnaša v New Delhi, kjer je pozimi zrak zaradi manjšega vetra ujet še bližje tlom.
Prebivalcem New Delhija za zdaj preostajata samo dve rešitvi. Ena je, da se preselijo na podeželje, kar že počnejo, druga pa, da ne stopijo iz svojih stanovanj. Slednje pomeni samo še več onesnaženja, saj se zaradi tega povečujeta poraba premoga in drv ter uporaba klimatskih naprav, luči in kuhinjskih naprav ter s tem elektrike.
Že leta 2015 je v Indiji zaradi onesnaženosti prezgodaj umrlo 2,5 milijona ljudi, kar je bila skoraj četrtina od devetih milijonov smrti, povezanih z onesnaženostjo, po vsem svetu, Indijci pa se še vedno vrtijo v začaranem krogu. A preden bo postalo bolje, bo, kot pravijo poznavalci, najprej še slabše, nato pa se bo onesnaženost začela seliti tudi proti jugu Indije ter jugovzhodni Aziji in podsaharski Afriki, kjer bodo naslednji na vrsti za nošnjo mask.
