Amandma je podprlo 309 poslancev, 305 jih je bilo proti. Tehtnico v prid predlogu je prevesilo deset poslancev iz konservativne stranke premierke Mayeve, poročajo tuje tiskovne agencije.
Dopolnilo k zakonu, s katerim bo Velika Britanija izstopila iz EU in evropsko zakonodajo prenesla v britansko, je vložil poslanec Dominic Grieve. Amandma predvideva, da bodo morali poslanci končni dogovor med Londonom in Brusljem potrditi na zavezujočem glasovanju.
Trenutni predlog zakona, ki je še v obravnavi, namreč v 9. členu vladi dovoljuje uporabo posebnih kraljevih pravic, v skladu s katerimi bi lahko zakon o brexitu uveljavili brez potrditve v parlamentu.
»Vlada mora poslušati, kar ji je rečeno,« je za televizijo Sky News povedal Grieve. »Na žalost sem v zadnjih dneh dobil občutek, da gre pri pogovoru z vlado za pogovor gluhih,« je dodal.
Njegov predlog je podpisalo deset poslancev premierkinih konservativcev.
Hud udarec so dogovoru
Zagovornik brexita iz vrst konservativcev Duncan Smith je Grieva obtožil, da »išče načine za iztirjenje zakona«. Poudaril je, da bo dopolnilo britanski vladi v pogajanjih o brexitu zvezalo roke.
Mayeva je danes v parlamentu dejala, da bosta oba domova britanskega parlamenta o končnem dogovoru o izstopu Velike Britanije glasovala pred njegovo uveljavitvijo. Glasovanje bo potekalo precej pred za 29. marec 2019 predvidenim izstopom iz EU, je poudarila.
Minister za brexit David Davis je ob tem zagotovil, da bo skušala vlada glasovanje izvesti čim prej po koncu pogajanj med Londonom in Brusljem. »V obeh domovih bodo glasovali o resoluciji, ki bo vsebovala tako izstopni sporazum kot pogoje prihodnjih odnosov,« je poudaril.
To ni kaj dosti pomirilo predlagateljev dopolnila, saj minister ni pojasnil, ali bo ta resolucija zavezujoča, niti kaj se bo zgodilo, če je poslanci ne bodo potrdili.
Potrditev predloga je hud udarec za premierko, ki je prejšnji teden z EU dosegla dosegla preboj pri treh prednostnih ločitvenih vprašanjih - pravicah državljanov, vprašanju meje na irskem otoku in finančni poravnavi. To naj bi omogočilo prehod v drugo fazo pogajanj, o čemer bodo v četrtek in petek odločali voditelji držav članic na vrhu v Bruslju.
