Britanska premierka Theresa May ima za seboj naporen dan. Še bolj naporna je bila zanjo noč s četrtka na petek, ko je po telefonu usklajevala dogovore o prvi fazi brexitskih pogajanj (na zvezi je imela Bruselj, Dublin in Belfast), da bi še pred začetkom konca tedna ujela skrajni rok (nedelja zvečer), ki ga je EU postavila za dogovor o prvi fazi ločevanja. Ta se je vrtela predvsem okrog treh vprašanj: položaja državljanov EU v Britaniji in britanskih državljanov v EU, odpravnine, ki jo bo morala Britanija plačati EU, ter meje na irskem otoku.
Za EU sprejemljiv napredek v prvi fazi brexitskih pogajanj je bil pogoj za to, da bi na bližnjem vrhunskem srečanju EU v Bruslju prižgali zeleno luč za drugo fazo, ki je za Britanijo daleč najpomembnejša: dogovor o bodočih trgovinskih odnosih.
Bruselj in London sta se tako dogovorila, da bo slednji moral več kot trem milijonom državljanov EU dovoliti, da ostanejo v Veliki Britaniji. Pri ločitveni odpravnini naj bi Britanci privolili v plačilo 50 milijard evrov, Severna Irska bo ostala najmanj v carinski uniji, morda pa bo tudi del skupnega trga EU.
Downing Street 10 je sedmi sili navsezgodaj zjutraj sporočil, da je premierka v zraku, na poti v Bruselj, da bi sporočila preboj. Bila je še trda tema. Na celini je bilo tri minute do šestih. Na Otoku ura manj. Naslednjič smo jo videli pri zajtrku z rogljiči in kavo, v družbi predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, predsednika evropskega sveta Donalda Tuska in šefov pogajalskih skupin. Kmalu zatem je imela tiskovno konferenco, na kateri je v sekundi manj kot treh minutah razložila težko doseženi preboj.
»Kupčija, ki smo jo sklenili, bo zagotavljala pravice več kot trem milijonom državljanom EU, ki živijo v Britaniji, in milijonu britanskih državljanov, ki živijo v EU. Pravice državljanov EU, ki živijo v Britaniji, bodo zapisane v britanskih zakonih. Za njihovo izvajanje bodo pristojna britanska sodišča. Lahko bodo še naprej živeli svoja življenja, kot so jih prej,« je na tiskovni konferenci Mayeva sporočila, da je Britanija popustila eni od treh velikih zahtev EU.
Od 35 do 39 milijard funtov odpravnine
Druga je bila na vrsti odpravnina, za katero v Londonu dolgo niso hoteli niti slišati. »Že v Firencah sem jasno povedala, da smo država, ki spoštuje svoje obveznosti. Po nekaj trdih pogajanjih smo se dogovorili o odpravnini, ki je poštena do britanskih davkoplačevalcev. To pomeni, da bomo v prihodnosti lahko več vlagali doma, v prioritete, kot so gradnja stanovanj, šolstvo in državno zdravstvo,« ni bil ravno logičen premierkin komentar. Tega, kolikšna bo ločitvena odpravnina, ni povedala. Zaokrožili sta novi številki: od 35 do 39 milijard funtov (39,78 do 44,33 milijarde evrov), ki sta nadomestili 50 milijard evrov iz zadnjih tednov. Poštenost tega dogovora do davkoplačevalcev zbuja dvom, saj odpravnine pred referendumom ni omenjal nihče.
Trde meje z Irsko ne bo
Kot tretji del britanskega popuščanja, ki ga britanski mediji postavljajo na prvo mesto, je prišlo na vrsto popuščanje pri meji med Irsko in Severno Irsko, prihodnje edine kopenske meje med EU in Britanijo. »V Severni Irski bomo zagotovili, da ne bo trde meje. In ohranili bomo sporazum iz Belfasta. S tem bomo ohranili ustavno in gospodarsko celovitost Združenega kraljestva,« je dejala premierka, katere stolček je v ponedeljek močno zatresla prekinitev pogajanj, ker se je največja severnoirska protestantska unionistična stranka DUP, od katere je odvisna manjšinska konservativna vlada Mayeve, uprla temu, da bi za Severno Irsko veljalo kar koli drugačnega, kot velja za preostale dele Britanije. Kaj se je spremenilo od ponedeljka? Voditeljica DUP Arlene Foster pravi, da je »v besedilu šest pomembnih sprememb«, posebej pa je poudarila, da ne bo »nobene rdeče črte na irskem morju«, kar pomeni, da ne bo carine med Severno Irsko in preostalimi deli Britanije.
