Vremenska ujma z vetrom, ki je po nižinah pihal s hitrostjo tudi 85 kilometrov na uro, v nekaterih višje ležečih krajih pa dosegel hitrost celo več kot 140 kilometrov na uro, je prizadela večji del Slovenije. Več kot 30.000 gospodinjstev je bilo dopoldne še brez elektrike, ponekod je odpadel pouk, številne ceste so bile neprevozne. Kot so sporočili iz republiške direkcije za infrastrukturo, so poplavljena vozišča, podrta drevesa in zemeljski plazovi promet ovirali na Notranjskem, Kočevskem, Gorenjskem, severnem Primorskem, Koroškem, Savinjskem, Dolenjskem in v osrednji Sloveniji. Največ poplavljenih vozišč je bilo danes v Vipavski dolini.
Grafika: možnost poplav in razlivanj v prihodnjih dneh
Posledice močnega vetra in padavin po Sloveniji:
• Na Voglu pihalo s sunki 183,6 kilometrov na uro
• Na ljubljanskem območju hitijo z odstranjevanjem posledic vetroloma
• Po orkanskem vetru zdaj na Koroškem strah pred naraščajočimi vodami
• Na Celjskem veter ponoči podiral drevje in odkrival strehe
• V Mariboru odkrilo več streh, v okolici številni še brez elektrike
• Tudi na Primorskem močan veter in zemeljski plaz
• Zaradi vetra na Notranjskem najhuje na Cerkniškem in v Loški dolini, v Zagorju skalni podor
• Več kot 30.000 gospodinjstev po državi še vedno brez elektrike
Odpravo škode po orkanskem vetru je na terenu oteževalo slabo vreme. Zaradi močnih padavin so narasle reke, razlivala se je Sava Bohinjka s pritoki, med drugimi so poplavljale Soča, Vipava in Sava, ki je po podatkih republiške agencije za okolje (Arso) do noči še dodatno narasla in poplavljala na izpostavljenih območjih. Močneje je narasla Drava, na območju pogostih poplav se je razlivala Ljubljanica, voda se je kopičila na območju Ljubljanskega barja in se bo predvidoma še razlivala. Bregove je ponekod prestopila deroča Meža, v naraslo reko naj bi sredi Prevalj padel moški. Kot je povedal regijski poveljnik civilne zaščite za Koroško Alan Matijevič, so pogrešanega iskali vse od dopoldanskih ur, a ga do večera niso našli.
Otoplilo se je za 30 stopinj
Veter, ki je podiral drevesa in odkrival strehe, se je umiril in tako močnega vremenoslovci v prihodnjih dneh ne pričakujejo več, medtem ko bodo narasle reke povzročale težave še vse do konca tedna. Razlivanja so tako po napovedih vremenoslovcev danes še vedno verjetna v severni, severovzhodni, osrednji in jugozahodni Sloveniji. »Težišče poplav je danes (torek, op. p.) predvsem na Gorenjskem in Posočju, v naslednjih dneh pa se bodo poplavni dogodki premaknili na kraške reke,« je poudaril hidrolog Janez Polajnar in dodal, da se bodo okrepila predvsem ojezerjena polja na Notranjskem Krasu, poplavljala bo Krka s pritoki. »Dvig vode na ojezeritvah na kraških poljih ne bo ekstremen, bo pa voda na izpostavljenih mestih lahko povzročala težave. Prav tako pretoki rek niso rekordno veliki, Soča je denimo imela leta 2012 večji pretok, a še vedno govorimo o vodi, ki ni običajna,« je pojasnil Polajnar.
»Zimskemu koncu tedna je sledila odjuga z močnim vetrom in padavinami,« je dodal meteorolog Branko Gregorčič in pojasnil, da je bilo središče ciklona pri Angliji. »Pogosto cikloni potujejo bolj severno in zimska neurja zajamejo severno stran Alp, tokrat pa se je spustil bolj južno in dosegel tudi nas,« je pojasnil Gregorčič in dodal, da so južni vetrovi v zgolj 24 urah k nam prinesli topel zrak iznad severne Afrike in povzročili nenadno otoplitev. Temperatura je bila namreč v nedeljo ponekod še pod –20 stopinj Celzija, v ponedeljek pa okoli 10 stopinj Celzija, torej se je ogrelo za približno 30 stopinj. »Slovenija je na geografskem območju, kjer se tovrstne nagle vremenske spremembe občasno lahko pojavljajo zaradi prodora atlantske vremenske fronte proti Sredozemlju in krepitve južnih vetrov. Podobna otoplitev je Slovenijo zajela tudi denimo decembra 2009, takrat je bila ta temperaturna razlika še malenkost večja,« je na otoplitev izpred osmih let spomnil meteorolog.
Prihodnji teden hladno in suho
Ob tem na Arsu napovedujejo, da bodo padavine danes čez dan predvidoma ponehale, a se bodo že jutri ponovno začele pojavljati predvsem na zahodu, jugu in v osrednjem delu države. Prav tako bo deževen petek, meja sneženja bo večinoma med 900 in 1300 metri nadmorske višine. V soboto bodo padavine ponehale, ob koncu padavin bo ponekod po nižinah dež prešel v sneg. »Prihodnji teden nas čaka daljše obdobje hladnega, a suhega vremena,« je stanovitnejše vreme napovedal Gregorčič.
