Ljubljana je bogatejša za novo prizorišče, ki bo nemara oživilo kulturno zaspani Bavarski dvor. V produkcijskem centru Osmo/za so – v stolpnici Avtotehne – združili moči društvo Ljudmila, zavod Delak in zavod Projekt Atol. Radi bi ustvarili odprt prostor hibridnega prepleta humanistike, umetnosti, tehnologije in znanosti. Prepričani so, da se bodo te združile v novo znanje, ki še nima imena, je pa to zanje edina perspektivna pot naprej.
Položaj nad mestom
Njihovi 500 kvadratnih metrov veliki prostori v osmem nadstropju Avtotehne, ki so jih pridobili s pomočjo MOL, obsegajo prireditveno dvorano, ki se po potrebi preobrazi v razstavni prostor, dve produkcijski sobi za gostovanje rezidenčnih umetnikov in delavnico z delovnimi postajami, denimo z odprtokodnim 3D-printerjem, ki so namenjene razvijanju prototipov, hekanju, izobraževanju. V nastajanju sta še knjižnica in čitalnica, kjer bo mogoče najti strokovno literaturo in različne kataloge, ki bodo končno zbrani na enem mestu, namesto po domačih knjižnih policah posameznih članov.
So torej galerija, ki ni izložbene narave, so prostor za informanse, za zvočne in visokotehnološke instalacije, so simpozijska dvorana, so prostor za grajenje skupnosti med posamezniki, ki jih v lokalnem prostoru zanimajo globalne tematike. Zdi se, da jim položaj nad mestom interpretacije odpira, namesto da bi jih omejeval, še posebno ne žanrsko ali pri sodelovanju z drugimi kolektivi in izvajalci.
»Vsi smo za svoje osnovno delovanje potrebovali razvojni in prezentacijski prostor,« razlaga simbiozo Uroš Veber iz Projekta Atol, »še pomembneje pa je, da gre tudi zgodovinsko gledano za zelo naravno partnerstvo. V preteklosti so produkcije Delaka že nastajale v sklopu Projekta Atol, poleg tega z Ljudmilo že leta izvajamo skupne projekte. Če se ozremo dvajset let v preteklost, imamo navsezadnje tudi skupne ustanovitelje. Tematik se lotevamo na zelo različne načine, bodisi znanstvene ali umetniške, a smo prav zato zelo komplementarni.« Dragan Živadinov iz zavoda Delak, kjer kontinutirano delajo pri gradnji prvega evropskega umetniškega satelita in 50-letne gledališke predstave Noordung, dodaja, da je sodelovanje z Ljudmilinimi programerji in Atolovimi strategi idealen privilegij: »V teh petih sobah nastane energija, kot je ni nikjer drugje.«
Umetnost kot družbeno topilo
V svoji predstavitvi drzno trdijo, da je Osmo/za za 21. stoletje to, kar je bilo slovensko narodno gledališče za 19. in Cankarjev dom za 20. stoletje. Pa Ljubljana res potrebuje še eno kulturno prizorišče? Kaj je njihova dodana vrednost? »Ne verjamem, da bi z grajenjem novih javnih institucij pod trenutno sestavo kulturnega ministrstva lahko dosegli preboj na področju tistih vrst umetnosti, ki danes nastajajo najpogosteje združene pod imenom intermedijske prakse in se zapisujejo na mejo med humanistiko in umetnostjo. Če je Cankarjev dom danes mainstream, delamo mi mainstream prihodnosti,« pravi Veber. Prepričan je, da je njihovo delovanje bolj družbeno relevantno od večine trenutne produkcije, ki je izgubila svojo ostrino.
Ogreli so se že s prvo delavnico Luke Prinčiča, ki je predstavil nabor licenc Creative Commons 4, udeleženci so govorili o dobrih praksah v samozaložništvu in spletnem založništvu ter pokukali v neodvisna družbena omrežja. A še bolj je završalo sinoči ob premieri gledališke uprizoritve Ekscentrik: nenehna Antigona v režiji Živadinova, svojevrstnem odprtju prostorov za javnost. Decembra med drugim sledi še predstavitev serije del EM Horizons Marka Peljhana in Matthewa Biedermana, ki se posvečata elektromagnetnim silam in radijski tehnologiji, pa interaktivna zvočna postavitev Partíja Mateja Stupice in Jake Bergerja, Mala Kline pa že snuje performativno raziskavo Songi I/XII.
Vse to je Osmo/za, in sicer zato, ker domujejo v osmem nadstropju in ker zrejo na dvorišče borze, kjer smo bili pred nekaj leti priča boju za. »Osmoza pa je tudi fenomen prehajanja topila skozi polprepustno membrano na stran, kjer je večja koncentracija stvari. Zato bi lahko govorili o umetnosti kot družbenem topilu za prehajanje idej,« strne Ljudmilin Luka Frelih še znanstveno aluzijo.
