Več za Kranj na svoj kongres ne vabi praktično nikogar, a sta dve tretjini dogajanja dejansko namenjeni bodočim zmagam stranke, ki seveda predlaga proračun, ker je njen predsednik tudi župan. Desetine milijonov frčijo iz njegovih ust, kot bi rožice sadil. Kot so obljube frčale pred tremi leti, ko je bil dejansko drugačen od prejšnjega župana, ki je naredil Kranju milijone škode. Dokazano. Le zakaj se potem kongres »skriva« v občinski stavbi, kar je milo rečeno – čudno? Le zakaj na njem ne spregovori nihče (od župana tega niti ne pričakuješ) o pretresih, ki so se zgodili s stranko, ki ima v mestnem svetu kar četrtino mestnih svetnikov? Vsi so lepo tiho in gredo potem na prigrizek in kozarček dobesedno pred županovo pisarno. Odsotnost politične higiene je močno različna od tistega, kar nam je zagovornik etike ravnanja političnih funkcionarjev ponujal pred tremi leti in smo volilci tudi sprejeli.
Predsednik Več za Kranj (stranka domuje na njegovem domačem naslovu) je pokopal s svojim ravnanjem tisto, kar mu je prineslo zmago: drugačno (boljše, razpoznavno, jasno) ravnanje političnih funkcionarjev z njim na čelu. Ne prvič, a v gorenjski prestolnici verjetno zadnjič. Tako tragičen, kot je postal župan in predsednik stranke Več za Kranj Boštjan Trilar, je bil do zdaj redko kdo v mestni politiki. Pa mu ne gre zameriti, da mu v treh letih ni uspelo uresničiti obljub in rešiti nekaj kroničnih problemov mesta – to ni zgolj njegova krivda, je pa njegova odgovornost.
Da na kongresu stranke, kjer ne manjka pametnih ljudi, nihče ne reče ne bele ne črne o naravnost travmatičnem doživetju, da o načrtih, izboljšavah, dosežkih in pridobitvah govori človek, ki se je dejansko že poslovil, je kranjska značilnost. Podobna je drugim okoljem v Sloveniji, a obenem posebna: v Prešernovem mestu ga ni, ki bi zmogel ustrezen političen, polemičen, razumski dialog. Preprosto velja stanje šoka, brezbrižnosti, otopelosti, ki ga ponazarja tri leta stara stranka, ki je nastala, zasijala z drugačnostjo. Zdaj je z odzivom na kongresu najboljše potrdilo, da žal mestu z res izredno gospodarsko, kulturno, športno tradicijo slaba prede. Žalostno je, da v Kranju popačena drugačnost odraža dejansko stanje. Ki ga lahko ponazori tudi žalostno smešen incident, ko eden od prisotnih na kongresu v svojo vrečko skrije polno steklenico vina, ki jo je vzel s stojnice s pijačami. Ker je pač vse naše, kajne?
