V kabinetu ministra Zdravka Počivalška trdijo, da pogodbe o izvedbi strateške investicije v gradnjo lakirnice niso samoiniciativno zaklenili v predal, temveč da jim je tako naročila Magna Steyr, češ da so v njej opredeljeni nekateri tajni poslovni cilji, ki jih ne smejo razkriti. Pritožbeni postopek na uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik pa je razkril, da to ni res. Skrivalnice so se izključno šli Počivalškovi uslužbenci, saj Magne sploh niso vključili v uradni postopek.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo smo 13. oktobra prvič zaprosili za pogodbi z Magno. Sprva so nas zavrnili z argumentom, da še nista podpisani, po svečanem podpisu pa so nam nato razkrili zgolj pogodbo o dodelitvi finančne spodbude, pogodbe o izvedbi strateške investicije pa ne, češ da je njena celotna vsebina označena kot poslovna skrivnost.
Bistveno kršilo pravila postopka
Ministrstvo je pogodbo skrilo v predal, ne da bi ugotovilo dejansko stanje, so ugotovili na uradu informacijske pooblaščenke. Ministrstvo je od vsega začetka zatrjevalo, da je prav Magna tista, ki je pogodbo razglasila za poslovno skrivnost in potemtakem uradno nasprotovala njenemu razkritju. Iz odločbe urada informacijske pooblaščenke pa izhaja, da ministrstvo Magne sploh ni pozvalo v postopek kot stranske udeleženke. Ker ji je s tem onemogočil zaščito njenih pravic, so Počivalškovi uslužbenci bistveno kršili pravila postopka.
Na ministrstvu so skrivanje pogodbe utemeljili tudi z argumentom, da se ta ne nanaša na porabo javnih sredstev in ne obremenjuje proračuna. Iz odločbe urada informacijske pooblaščenke je mogoče razbrati, da bodo na ministrstvu zelo težko prepričljivo obranili ta izgovor. Pogodba namreč ureja medsebojne pravice in obveznosti države in Magne prav zaradi dodeljene državne subvencije.
Ministrstvo se mora opredeliti o javnem interesu
Ker je ministrstvo nepopolno ugotovilo dejansko stanje, bo moralo v ponovljenem postopku utemeljeno pretehtati, ali obstaja javni interes za razkritje dokumenta. »Glede na to, da je bil podpis pogodbe, ki je predmet zahteve v tem postopku, eden izmed odmevnejših primerov v strokovni, laični in politični javnosti v zadnjem času, ter je spodbudil široko in poglobljeno javno razpravo, tako o investicijah v državi in spodbujanju gospodarstva kot tudi o okoljski problematiki konkretne investicije, se mora ministrstvo opredeliti glede javnega interesa,« še opozarja Prelesnikova.
Pogodba o podelitvi državne subvencije, ki jo je ministrstvo oktobra razkrilo javnosti, določa, da bo Magna lahko obdržala vseh 16,81 milijona evrov državne pomoči, tudi če že leta 2024 zapre lakirnico. Za odprtje lakirnice ima čas do novembra 2019, 404 ljudi pa mora v podjetju zaposliti najpozneje oktobra 2022. Besedilo pogodbe še zanika trditev ministra, da bo država Magni prodajala kmetijska zemljišča s pribitkom. Dejansko bo subvencionirala njihov nakup.
