Nizke zimske temperature niso ravno prijazne do ljudi, še toliko manj pa do rastlin, posebno če so posajene v lonce. Zato moramo rastline, občutljive za mraz, zaščititi pred hladnim vetrom in nizkimi temperaturami takoj, ko je temperatura več kot en dan na meji zmrzovanja. Če imamo prostor, jih prenesimo v varno zavetje zidov.
Posodovke na prostem
Največ prostora za prezimovanje potrebujejo posodovke. Pozimi vegetirajo v prostorih z bolj ali manj ugodnimi razmerami in izgubijo liste. Spomladi se začnejo obraščati, poleti zažarijo, jeseni, ko so najlepše, pa jih moramo že pospraviti na toplo. »Včasih je bilo za posodovke dobro poskrbljeno. Vse mestne hiše so imele razkošne shrambe, v katerih so prezimovali agrume, fige, granatna jabolka, lovor, leoncijo, mirto, oleander in rožmarin,« pove agronomka Loreta Vlahović, strokovnjakinja iz Kluba Gaia, ki prav tako svetuje, da pred slano v zaščiten prostor preselimo še lovor, oleander, evkaliptus, banksijo, afriško lilijo, agavo, kamelijo, bananovec, mandevilo. »V zadnjem času so se jim v loncih pridružile še rantonetijeva krompirjevka, kasija, plumbago, bugenvilija, tibouhina in kladivnik. Vse te rastline preživijo zimo pri temperaturi okrog deset stopinj Celzija na neogrevanem, zračnem in suhem mestu. Modro lilijo ali agapantus in krviko prestavimo v hišo v zmerno topel prostor s približno 15 stopinjami Celzija.«
Rastlinam v cvetličnih loncih, ki prezimujejo na prostem, moramo zaščititi spodnji del, ki je v zemlji, dobrodošlo je zaščititi tudi nadzemni del. »Rastline v manjših cvetličnih posodah potrebujejo temeljitejšo zaščito. Lahko jih skupaj s sadilnim loncem postavimo v večje lonce, vmesni prostor pa zapolnimo z lubjem, zemljo, mahom, vejicami, žagovino,« pove Vlahovićeva, ki prav tako svetuje, da lonec ovijemo s folijo z zračnimi mehurčki, s tkanino iz bambusovih vlaken ali jute, za dekoracijo pa še povežemo s trakom iz jute. »Vmesni prostor tudi lahko napolnimo s slamo ali drugim suhim materialom. Več zraka ko bo v vmesnem prostoru, enakomernejša bo temperatura. Zgornjo plast pokrijmo z zastirko iz lubja, sekancev, vejic.« Nadzemni del rastline najbolje zaščitimo, če rastlino ovijemo z zimskim flisom, ki prepušča svetlobo in vlago ter rastlino hkrati zaščiti pred zimskim soncem. Pri drevesnih oblikah, kot so palme, je pomembno veje stisniti skupaj in zaščititi sredinski del rastlin.
»Za zaščito pred mrazom, ki prihaja iz hladnih tal, pozimi vse posode z rastlinami dvignimo od tal na nogice iz gline ali kamna ali podstavimo stiropor in po možnosti postavimo v zavetje. Najslabše je, če se betonska tla čez dan pregrejejo, ponoči pa zmrzuje,« opomni sogovornica, ki prav zato svetuje, da je vseeno bolje imeti posode na zemlji kot na ploščicah.
Vedno zelene rastline tudi pozimi oddajajo vodo, zimsko sonce pa to le še pospeši, tako da se rastline brez zalivanja pozimi lahko posušijo. Skromno zalivanje je priporočljivo v dneh, ko ni zmrzali in raje sredi dneva. »V deževnih obdobjih odlivamo odvečno vodo, vedno zelene posodovke zalivamo občasno tudi pozimi v dnevih, ko ne zmrzuje,« pove sogovornica, ki prav tako opomni, da je treba z zavarovanih rastlin vedno otresati sneg, da se veje ne upognejo ali zlomijo.
Upoštevati moramo zahteve rastlin
Pri prezimovanju moramo upoštevati različne toplotne zahteve posameznih rastlin, a večina potrebuje svetlo in zračno mesto s temperaturami več kot deset stopinj Celzija. »Tistim, ki jim ne ponujamo optimalnih pogojev za prezimovanje, hitro porumenijo in odpadejo listi,« pove Vlahovićeva. Zato svetuje, da v ogrevanem stanovanju na svetlo okensko polico v času prezimovanja postavimo okrasno koprivo, pokončno moljevko, dipladenijo, akalifo, streptokarp in drobnocvetni mleček. »Toplotno najmanj zahtevni so zagotovo nagelj, ozkolistna zvončnica in rožmarin, zato jih v prezimovališče pospravimo šele, ko se temperatura spusti sedem, osem stopinj Celzija pod ledišče. Vseeno pa jim moramo poskrbeti svetlo in zelo hladno mesto.«
Večini sezonskih rastlin v jeseni pred prezimovanjem lahko močno skrajšamo poganjke, ki jih temeljito očistimo. »Odstranimo tudi vse odcvetele cvetove in odmrle liste. V hladnem prezimovališču zadošča zalivanje enkrat na mesec. Vse, ki so shranjene v toplejših prostorih, oskrbujemo pogosteje. Ves čas prezimovanja vzdržujmo rahlo vlažen substrat,« tako svetuje sogovornica, ki ne pozabi poudariti potrebe po rastlinski higieni, ki jo moramo vzdrževati vso zimo. »Le tako bomo preprečili pojav sive plesni. Na škodljivce bodimo pozorni že jeseni, ko nastopi čas za selitev na toplo. Rastline pred shranjevanjem temeljito preglejmo. Če na rastlinah v shrambi opazimo spremembe, takoj preverimo vzrok.« Pri visoki zračni vlagi ob ustrezni temperaturi se lahko zelo hitro pojavijo glivične bolezni. Če pa rastline s seboj na prezimovanje prinesejo škodljivce, jih v stanovanjskih prostorih zelo težko zatremo. »Najbolje, da takrat uporabimo naravna kontaktna sredstva.«
