Prišel je čas, ko bo treba hraniti ptice. To lahko storimo v ptičji krmilnici, toda za ptičjo hrano lahko poskrbimo tudi drugače, v veliko zadovoljstvo ptic in ljudi. Poznojesenski in zimski okrasni vrt se sicer na prvi pogled zdi pust. S premišljenim izborom okrasnih grmovnic in dreves lahko tudi zimski vrt naredimo razgiban, hkrati pa poskrbimo za ptičjo hrano.
Pozimi seveda ne moremo računati na to, da bo na vrtu kar koli cvetelo, razen kakšen »zmeden« teloh, ki je jesen zamenjal za pomlad. Pa vendar obstaja grm, ki cveti pozimi – nepozebnik ali hamamelis je severnoameriški grm, ki zacveti pri temperaturah malo nad lediščem, cveti pa od decembra do februarja. Tako takrat, ko je zunaj sneg, njegovi cveti kot zlate niti žarijo v zimskem vrtu, za nameček pa še omamno dišijo.
Če je nepozebnik bolj za človeško dušo, pa so nekatere druge grmovnice praktične za ptice. Pri tem mislimo na grmovnice, ki imajo dolgo v zimo na vejah plodove. Oziroma jih imajo, dokler jih ne opustošijo jate vrabcev. Takih grmovnic je kar nekaj, recimo ognjeni trn, panešpljica, šipki, bodike in češmin. Vsak od teh je lep na svoj način.
Rdeči češmin in rumeni ognjeni trn
Verjetno so najbolj razširjeni češmini. Ti med letom neopazni grmi jeseni zažarijo z drobnimi rdečimi listi, ko pa ob prvi zmrzali listi odpadejo, na vejah ostanejo rdeči plodovi, vir ptičje hrane. Češminov je več vrst, natančneje več kot 500 vrst. Najbolj razširjen je navadni češmin (Berberis vulgaris), ki cveti rumeno in zraste do višine dveh metrov. Jagode tega češmina se uporabljajo tudi v ljudskem zdravilstvu. Priljubljeni so tudi pritlikavi češmini (Berberis thunbergii), ki bolj kot v višino rastejo v širino in so primerni tudi za okrasno gredo. Nekateri češmini so zimzeleni, recimo pušpanasti češmin (Berberis Buxifolia), belkasti češmin (Berberis candidula) ali julijanin češmin (Berberis julianea). Med seboj se razlikujejo tudi po barvi cvetov in plodov. A pticam bo popolnoma vseeno, ali so plodovi rdeči ali temno modri, pozobale bodo vse do zadnjega.
Zelo priljubljen med pticami je tudi ognjeni trn (Pyracantha coccinea), zimzeleni grm, ki lahko zraste do štiri metre visoko in ima temno rumene, skoraj oranžne jagode. Ker je tudi posut s trnjem, razvejani in veliki grmi pticam omogočajo skrivališče. Je popolnoma nezahteven grm, ki raste tudi na revnih tleh. Njegovi cvetovi zgodaj poleti privabljajo metulje, za plodove pa se lahko zgodi, da jih bodo ptice pozobale še pred zimo. Še posebno radi jih imajo kosi. Različne vrste ognjenih trnov se med seboj razlikujejo po barvi plodov, tako da jih lahko kombiniramo z drugimi grmovnicami, da dobimo pravo zimsko mavrico. Ozkolistni ognjeni trn (Pyracantha angustifolia) ima plodove oranžne barve, medtem ko ima navadni ognjeni trn okrogle svetlo rdeče plodove, sorta Pyracantha coccinea Soleil d'Or pa ima živo rumene plodove.
Ne pozabimo na šipek in bršljan
Pred božičem se v vsej svoji lepoti pokaže še ena grmovnica z rdečimi jagodami – bodika ali božje drevce (Ilex aquifolium). Njena značilnost so mesnati temnozeleni listi s trni, ki pticam ponujajo zavetje. Pri božjem drevcu je treba paziti na dve stvari: jagode so za ljudi strupene, zato jih ne sadimo, če imamo majhne otroke. Druga pomembna stvar pri izbiri bodike pa je, da obstajajo moške in ženske rastline, torej moramo na vrt posaditi obe, če želimo ptičjo gostijo z rdečimi plodovi. Ali pa izberemo samooplodno vrsto bodike, recimo sorto Ilex aquifolium Alaska. Ta je tudi izjemno prezimna in ni nevarnosti, da bi jo nizke temperature poškodovale.
Zimske plodove ima tudi panešplja, še posebno je razširjena prilegla panešpljica (Cotoneaster horizontalis), ki se zelo hitro razrašča in v nekaterih predelih že velja za invazivno vrsto. Je listopadna in ima rdeče plodove, raste pa skorajda povsod. V preteklih desetletjih so jo še posebno radi uporabljali za ozelenitev betonskih mestnih ploščadi, saj brez problema raste tudi v koritih v onesnaženem mestnem okolju. Tudi pri panešplji obstajajo sorte, ki so zimzelene, denimo Cotoneaster Autumn Fire ali Cotoneaster cohleatus. Za vse je značilna pritlehna rast, zato potrebujejo več prostora za razraščanje.
Ptice si bodo rade postregle s plodovi brogovite (Viburnum opulus), ki spomladi razveseli z bujnimi belimi kobulastimi cvetovi, jeseni z rdečimi plodovi, ki pa so surovi za ljudi strupeni. Seveda lahko na velikem vrtu posadimo tudi navaden šipek, ki sicer za rast potrebuje veliko prostora, a je pozimi za ptice skrivališče in obenem jedilnica. Ob steni pa so dobrodošla ptičja hrana plodovi bršljana.
Vse te grmovnice lahko združimo v pravi ptičji gaj. Za višino lahko dodamo okrasne jablane, ki pomladi navdušijo z bohotnim roza cvetjem, dolgo v zimo pa na vejah ostanejo majhna jabolka, ki jih najraje kljuvajo kosi. Grmovnice in drevesa lahko kombiniramo z okrasnimi travami, katerih cvetove pozimi pustimo neporezane, da semena poberejo ptice. Prav tako lahko na okrasnih gredah pustimo suhe cvetove cvetlic – ptice bodo pozobale, kar se pozobati da, mi pa bomo uživali ob pogledu na živahen zimski vrt.
