Caroline Sury se ukvarja z ilustracijo, stripi in glasbo, letos pa je ustvarila tudi podobo festivala animiranega filma Animateka, ki se v Kinodvoru začenja danes. Njena dela so te dni na ogled v galeriji Alcatraz, pred katero ima vsak dan ob 17. uri performans, od danes zvečer pa jih je mogoče videti tudi v Kinodvoru, kjer bodo predstavili njene animacije.
V Slovenskem etnografskem muzeju je Suryjeva na Ta veseli dan kulture vodila delavnico izrezank. »Izrezanke najdemo v številnih državah po svetu, na primer v Švici, Mehiki, na Kitajskem, v prazničnem času pa izrezanke izdelujete tudi pri vas,« pravi Suryjeva.
Škarje, nož ali skalpel ter papir
»Izrezanke lahko izdelujemo s škarjami, skalpelom ali nožem, na Kitajskem pa na primer vedno uporabljajo posebne škarje z velikimi ročaji in zelo kratkim rezilom,« razloži Neža Jurman, ki je bila na delavnici asistentka francoske striparke. »Papir najprej prepognemo po dolžini in nadaljujemo izrezovanje. Začnemo z osnovno obliko, potem pa dodajamo čim več podrobnosti. Čeprav gre načeloma za simetrično delo, se lahko določene podrobnosti izrežejo tudi potem, ko jo že razpremo.« Na delavnici, ki se je je poleg otrok in najstnikov udeležilo kar nekaj odraslih, so izrezovali podobe v črn in zelen papir.
Uživali tudi ljubitelji stripa
Tam sta bila tudi 10-letni Gal in njegova teta Ajda Tomazin, oblikovalka in koreografinja.
»Na delavnici najraje izrezujem maske, ki si jih najprej zamislim, nato pa izrežem, skic ne delam. Danes sem na primer izrezal tudi ptiča, a potem, ko papir razpremo, dobimo dva ptiča, ki se kljuvata,« nam je svojo tehniko pojasnil Gal. »Sicer pa doma rišem stripovsko serijo Bobi in prijatelji. Bobi večinoma rešuje svet, včasih pa naredi kakšno neumnost in se mora iz nje izvleči. Rad imam stripe, najraje takšne, v katerih piflar iz šole postane superjunak,« pravi Gal, ki ima s svojo teto kar srečo. »Moji prijatelji imajo večinoma tete, ki vse dneve ležijo doma in gledajo kuharske programe.«
Izrezanke za eksorcizem
Motivi izrezank Caroline Sury so bili sprva totemske podobe, podobe afriških mask, pogosto pa se posveti tudi mehiškim motivom. Najbolj znane so po njenem mnenju calavere, izrezljane lobanje, ki jih v Mehiki izdelujejo ob dnevu mrtvih, ponekod pa izrezanke uporabljajo tudi v terapevtske namene.
»Potomci Majev in Aztekov poznajo tradicijo, ko šamani iz papirja izrezujejo zelo preproste oblike, ki ponazarjajo pošasti oziroma demone, ki mučijo ljudi. V posebnem obredu nato te demone izvlečejo iz osebe, na koncu pa izrezanko zažgejo in s tem pošast, ki so jo izvlekli iz človeka, tudi uničijo.« Tudi zanjo so izrezanke terapevtske. »Vanje lahko položim vse svoje temne misli, najbolj čudne stvari, in tako moje risbe oziroma izrezanke postanejo nekakšen oklep, ki ga potrebujem, saj sem navznoter precej mehka oseba.«
S potekom ljubljanske delavnice je bila Francozinja zadovoljna. »Vidim, da nastajajo zelo lepe stvari, navdušena sem. Občutek imam, da so danes na to delavnico prišli predvsem umetniki,« doda v smehu.
