Glede na to, da srečanje iz oči v oči med sirsko opozicijo in predstavniki režima za zdaj še ni možno, je za italijansko-švedskega diplomata Staffana de Misturo uspeh, da sta se delegaciji ločeno sestali v sosednjih prostorih iste zgradbe Palače narodov, in to hkrati. Navdušeno je dejal: »Omogočili smo stik med obema dvoranama, ki sta bili narazen samo pet metrov.« Torej njegovim sodelavcem ni bilo več treba tekati med dvema hoteloma.
Delegaciji le prostorsko bliže
Delegaciji nista bili vnaprej obveščeni, da se bosta sestali tako zelo blizu in sočasno. In 70-letni de Mistura je moral pokazati vso spretnost, da je preprečil srečanje njunih članov in s tem incident, ki bi gotovo slabo vplival na začeti novi krog pogajanj. Najtežji del naloge pa ga še čaka, saj so ženevska pogajanja, ki naj bi potekala do 15. decembra, kot že tolikokrat od leta 2012 v slepi ulici.
Namenjena so uveljavitvi resolucije 2254 varnostnega sveta ZN, ki je bila sprejeta decembra 2015 in predvideva novo ustavo in volitve pod nadzorom Združenih narodov. Pomembna podrobnost resolucije, ki kaže na ruski vpliv pri njenem pisanju, je, da pogoj te tranzicije ni Al Asadov odhod z oblasti.
Za Al Asada so vsi teroristi
A opozicija in Al Asad povsem drugače gledata na to, kako naj se uveljavi ta resolucija. Al Asadov režim je v zadnjih dveh letih s pomočjo Rusov in Irancev dobil prevlado v večjem delu Sirije in se tako čuti močnega, da noče z nikomer deliti oblasti. Oslabljena opozicija pa je pripravljena popuščati, a ne kapitulirati.
Veliko vprašanje glede volitev je, kako bo na njih sodelovalo 13 milijonov sirskih beguncev, od katerih jih je polovica v tujini in polovica v Siriji. Al Asad namreč povsod vidi teroriste. Čeprav analitiki večinoma ne verjamejo v uspeh ženevskih pogajanj, pa imajo ta v zadnjem času nekoliko večjo težo, ker je projekt ruskega predsednika Vladimirja Putina, da v Sočiju organizira kongres sirskih narodov, v težavah. »Za Kremelj je težko doseči spravo med njegovimi zavezniki in vazali, ki imajo nasprotujoče si interese. Tako imajo pogajalci v Ženevi več časa, da naredijo preboj,« pravi neki zahodni diplomat. Edino upanje za sirsko opozicijo je, da bo Putin pritisnil na Al Asada, naj bo bolj kooperativen. Zadnje dni naj bi Kremelj, ki si v resnici želi podpore ZN za svoj mirovni načrt, deloval v tej smeri.
Vsekakor hoče Putin po vojaških uspehih v Siriji – oslabljena je ne le zmerna opozicija, ampak še veliko huje Islamska država – doseči povojno ureditev, ki bi mu ustrezala. Sam je zainteresiran za sirska naftna polja. Najbrž bo za Sirce odločilen dogovor Rusije, Irana in Turčije, sedanjih treh zaveznikov, ki so se v zadnjih letih močno vpletali v Sirijo, pri čemer Turčija podpira opozicijo. Na Zahodu so tako glasni očitki ZDA in Franciji, da so preveč pasivne, da se premalo distancirajo od Rusije in da niso več tako proti Al Asadu, kot so bile nekoč in kot bi morale biti spričo njegovih zločinov. Druge zahodne države so še manj aktivne.
