Občina Brežice je v začetku novembra objavila javno naročilo za izbor izvajalca za celovito obnovo 114 metrov dolgega železnega mostu čez reko Savo. Ob tem je do nadaljnjega podaljšala popolno zaporo mostu, ki je zaradi dotrajanosti zaprt od začetka decembra 2016. Sanacija, za katero bo morala občina zagotoviti 900.000 evrov, naj bi se začela prihodnje leto in bo trajala predvidoma do novembra 2019. Kot pojasnjujejo na brežiški občini, gre za zelo zahtevna dela, poleg tega jih je mogoče izvajati le ob najnižjem vodostaju Save, to je med aprilom in septembrom.
Občina je sprva predvidela, da bo zadoščalo zgolj peskanje in barvanje mostu, kar bi jo stalo okoli 300.000 evrov. A je podrobni pregled konstrukcije, ki ga je izvedel Zavod za gradbeništvo Slovenije, pokazal, da cel most čez Savo in Krko potrebuje temeljito sanacijo. Spodnji del konstrukcije je namreč močno načela korozija, ki že ogroža njegovo trdnost in nosilnost, medtem ko so na zgornjem delu zaznali le poškodbe protikorozijske zaščite.
Brežičani upajo na ustrezne razpise
Dela bodo zajemala menjavo večine spodnjega dela železne konstrukcije, to je konstrukcije pod voziščem. »Sama izvedba del bo zaradi podpiranja mostu ob sanaciji pogojena z več dejavniki, od vodostaja reke Save do vremenskih razmer, prestavitve infrastrukture in podobno. Namen sanacije mostu je ohranitev obstoječega enosmernega lokalnega prometa za osebna vozila, pešce, motoriste in kolesarje,« pojasnjujejo na občini.
Ker gre za velik finančni zalogaj, so se Brežičani na razpisu potegovali za sofinancerski delež ministrstva za kulturo, a neuspešno. Zdaj upajo na nove razpise, saj bo navsezadnje treba zagotoviti še dodatnih skoraj pol milijona oziroma 450.000 evrov za obnovo mostu čez Krko in povezovalnega dela. Dobrih 66 metrov dolg most čez Krko naj bi bil sicer v nekoliko boljšem stanju, a je po oceni stroke prav tako potreben obnove, medtem ko je za betonski del med obema mostovoma dovolj redno vzdrževanje.
Železobetonski most čez Savo in Krko, eden najbolj prepoznavnih brežiških simbolov, ki je bil razglašen tudi za tehnični spomenik, je ob zgraditvi leta 1906 veljal za izjemen tehnološki dosežek in za tretji najdaljši most v Avstro-Ogrski. Dobrih 114 metrov dolg most čez Savo je zgrajen v dveh lokih, ki ju na sredini podpira kamniti steber, medtem ko ima most čez Krko en lok. V 90. letih je bila temeljito prenovljena voziščna konstrukcija obeh delov mostu, toda to ni bilo dovolj, da bi preprečili nadaljnje rjavenje železne konstrukcije.
