15. februar 1961, 11. avgust 1999, 3. september 2081. Skoraj prepričani smo, da veliki večini zapisani datumi ne povedo ničesar. Vsaj ne, če želimo med njimi poiskati povezavo, stično točko. A ta seveda obstaja: gre za zadnja dva in prvi naslednji dan, ko s(m)o in bomo oziroma boste ali bodo lahko v Sloveniji opazovali popoln sončni mrk. Vsaj zadnjega pa se verjetno spomni večina. Norije okoli nakupovanja primernih očal, krasnih posnetkov trenutka, ko je Luna prekrila Sonce in smo v temi v času kosila lahko opazovali zvezdnato nebo... Kakorkoli, poleg omenjenih sončnih mrkov (mimogrede: ti so sicer precej pogostejši pojav, sploh če bi šteli tudi delne, pri popolnih pa je težava, da so posamezni vidni le na določenih majhnih območjih našega planeta) poznamo tudi lunine, pa v prenesenem pomenu denimo srčnega, o katerem je v svojem megahitu (Total eclipse of the heart) pela Bonnie Tyler, ter verjetno še kakšnega. No, zdaj pa se je predstavil še avtomobilski, saj je svoj novi avto s tem imenom, če ga prevedemo iz angleščine (eclipse), poimenoval Mitsubishi in mu, ker gre za športnega terenca, dodal še besedo cross. In nastal je mitsubishi eclipse cross.
To sicer ni prvi eclipse omenjene japonske znamke – med letoma 1989 in 2011 je to ime, kakopak brez priponke cross, nosil že precej uspešen športni avto, ki je med drugim zablestel v nekaterih filmih franšize Hitri in drzni. A tisti eclipse je ime dobil po istoimenskem nepremagljivem angleškem dirkalnem konju iz 18. stoletja, tokratnega pa z zgoraj opisanim pojavom ne nazadnje povezujejo spektakularne fotografije avtomobila ob popolnem sončnem mrku, ki so ga letos imeli priložnost opazovati v Kaliforniji. Toda pozor: eclipse cross kljub temu najprej ne bo na voljo ne v ZDA ne na Japonskem, temveč kot prvi avto v vsej Mitsubishijevi stoletni zgodovini najprej v – Evropi. Prva pošiljka vozil za kupce je tako trenutno nekje na ladjah sredi oceana, v Evropi bodo še ta mesec, pri nas pa predvidoma naprodaj januarja. No, nekaj jih je na staro celino prispelo že prej in te smo imeli pred dnevi možnost zapeljati po cestah v okolici Barcelone.
Skupna značilnost vseh je bila, da so imeli enake motorje, menjalnike in pogone. Prvi so bili 1,5-litrski bencinski s 163 konji (120 kilovati), drugi brezstopenjski CVT, ki sicer »simulirajo« osem prestav, tretji pa štirikolesni. In prav takšni bodo tudi vsi avtomobili, ki bodo na začetku na voljo evropskim in slovenskim kupcem – šele malce kasneje bodo sledili primerki z enakim motorjem in dvokolesnim pogonom ter ročnim menjalnikom, za tem tudi z dizelskim motorjem, napoveduje pa se še verzija, pri kateri bo imel prste vmes električni motor, le tega, v kolikšni meri, se še ne ve. Kakor koli, z vsem naštetim opremljeni eclipse cross se je med vožnjo izkazal za na vseh vrstah cest (tudi makadamskih) udoben avtomobil, ki mu ne pridejo do živega niti razgibane ceste z veliko vzponi, torej je moči dovolj. Tudi menjalnik je ob umirjeni vožnji precej uglajen, ob dinamičnejši pa malce manj in takrat se tudi motor oglaša v za uho ne najprijetnejših tonih. A pod črto je voznik v tem avtomobilu lahko zadovoljen, zdi se tudi, da so razvojniki našli pravšnje razmerje pri trdoti vzmetenja, pa tudi sedeži so zelo udobni – glede vozniškega se sami (in vozniki višine nad 190 centimetrov) ne bi pritoževali le, če bi se ga dalo pomakniti kakšen centimeter nižje. Preglednost iz avtomobila bi lahko ocenili z visoko oceno, tudi »razdeljeno« zadnje steklo na večji in manjši del, ki je posledica atraktivnega »kupejevskega« zadka, ne moti.
Voznikov delovni prostor je urejen in kakovosten, gre za pravo razmerje med »drugačnim« in konservativnim, v vsesplošnem trendu minimalizacije je pohvalno tudi, da so zadržali ločen del za upravljanje s prezračevanjem z vsemi možnimi gumbi. Na sredini armaturne plošče je zaslon na dotik, vse možne funkcije infozabavnega sistema (mimogrede: eclipse ne ponuja tovarniško vgrajenega navigacijskega sistema, ampak je ta možen samo v povezavi s pametnim telefonom) pa je možno upravljati tudi s posebnim drsnikom med voznikovim in sovoznikovim sedežem, podobnim, kot ga imajo prenosni računalniki. Skratka, možnost izbire je dobrodošla, čeprav ne ena ne druga nista nista najbolj idealni, kot bi bil na primer velik vrtljiv gumb. A se tudi drsnika uporabnik navadi, ne nazadnje pa se da marsikaj najbolje, najhitreje in najvarneje postoriti s stikali na volanu. In še to – za njim je nameščen tudi projicirni zaslon (head-up display), a se informacije ne zrcalijo na vetrobransko steklo, temveč na posebno prozorno ploščico, ki je bila za naš okus prevelika, zato je med vožnjo nismo uporabljali.
Preselimo se še na zadnji del avtomobila – ta je, kot omenjeno, oblikovan precej kupejevsko in zato atraktivno, sicer pa je v 4,4 metra dolgem avtomobilu (eclipse cross je s tem postavljen med 29 centimetrov daljšega outlanderja in le 4 centimetre krajšega ASX, ki pa se bo z novo generacijo ravno zato pomanjšal) na zadnji klopi prostora dovolj. Še več, za noge ga je v primeru, da so vzdolžno pomični sedeži pomaknjeni povsem nazaj, celo zelo veliko, medtem ko bodo zaradi glave težave občutili višji od že omenjenih 190 centimetrov. Od položaja sedežev je odvisna tudi prostornina prtljažnika – ta niha od precej skromnih 341 litrov do spodobnih 448, a v tem primeru zadaj niti nižjerasli odrasli pač ne bodo mogli sedeti.
Kot omenjeno bo eclispe cross pri nas naprodaj čez dober mesec, za koliko, pa trenutno še ni znano – v Nemčiji omenjajo ceno 21.990 evrov.
