Znanstveniki so se z ostro kritiko odzvali na predlog zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti. Zakon je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport predstavilo konec oktobra, znanstveniki pa opozarjajo, da pri tem ni upoštevalo stališč delovne skupine, odgovorne za njegovo pripravo.
Besede avtonomija v zakonu ni
»Zakon ne naslavlja ključnih problemov slovenske znanosti, njene mednarodne konkurenčnosti in povezovanja z gospodarstvom. Vpeljuje rešitve, ki gredo po našem mnenju v napačno smer,« so pred tednom dni v pismu ministrstvu zapisali direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek, direktor Inštituta Jožefa Stefana Jadran Lenarčič, direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh ter predsedniki znanstvenih svetov teh inštitutov.
Predlogu zakona očitajo, da »se ne povezuje z visokošolsko dejavnostjo« in ne odgovarja na potrebe gospodarstva. »V nasprotju z objavljenimi izhodišči in trendi v razvitem svetu zmanjšuje avtonomnost raziskovalnih organizacij in povečuje vpliv politike na izvajalce znanstvenoraziskovalne dejavnosti,« so zapisali. Znanstvenike skrbi postopek imenovanja direktorjev raziskovalnih zavodov – o imenovanju bi odločala politika – ter »izločitev besede avtonomnost iz celotnega besedila« (avtonomija znanosti je omenjena le v spremnem gradivu, op. p.).
Zakon odpravlja dosedanje financiranje programov raziskovalnih skupin, ki je zagotavljalo stabilen dotok denarja uveljavljenim znanstvenim skupinam. Ta oblika financiranja je bila doslej tarča tudi kritik, češ da gre za privilegije znanstvene elite. Namesto tega bi ministrstvo uvedlo financiranje institucij, te bi potem denar razdeljevale med svoje zaposlene. A to naj bi imelo po mnenju kritikov zakona »poguben vpliv na kakovost in mednarodno konkurenčnost raziskovalne in razvojne dejavnosti«. Med drugim opozarjajo, da bi morali inštituti sami uvesti merila za merjenje uspešnosti svojih znanstvenih dosežkov, kar bi znanstveno sfero razdrobilo. V pismu ministrstvu so znanstveniki zapisali, da je treba zadevo znova »predati delovni skupini, ki naj pripravi kakovostno, argumentirano, novo besedilo«.
Rektor UL: Univerzam odvzet raziskovalni status
Do predloga zakona so kritični tudi na Univerzi v Ljubljani (UL). »Posamezne rešitve so preveč splošne, nerazumljive, zato ni mogoče predvideti posledic oziroma učinkov,« pravi rektor Igor Papič. Na univerzi opozarjajo, da je strokovna javnost nekaterim predlogom že nasprotovala, a jih je ministrstvo kljub temu ohranilo. Papiču se zdi nesprejemljivo, da zakonski predlog ni usklajen z zakonom o visokem šolstvu, četudi ta univerzam nalaga znanstvenoraziskovalno dejavnost. »Predlog zakona univerzam odvzema status raziskovalnih ustanov,« je ogorčen rektor. »Univerzam je treba zagotoviti infrastrukturne in raziskovalne programe v obsegu, ki odseva njihovo resnično znanstvenoraziskovalno produktivnost.«
Navedeni znanstveniki se bodo v družbi rektorja Univerze v Novi Gorici Danila Zavrtanika in predsednika Inženirske akademije Slovenije Staneta Pejovnika danes zbrali na javni predstavitvi mnenj o zakonu. Ministrstvo se do konca naše redakcije na kritiko ni odzvalo.
ARRS ne za ne proti
Z agencije za raziskovalno dejavnost ARRS pa so nam sporočili, da se niso odločili ne za »enostransko podporo ne za zavračanje« zakona. Pravijo, da so zakon pregledali in ministrstvu poslali šestnajst pripomb. Ker zakon na novo opredeljuje ustanovitev javne agencije za področje raziskovalne dejavnosti, na ARRS menijo, da »je potrebna jasna opredelitev pristojnosti te agencije, zlasti ker predlog zakona ureja poleg raziskovalne tudi razvojno dejavnost, a hkrati ne opredeljuje ločene agencije za področje tehnologije in inovacij«. Opredelitev pristojnosti nove javne agencije tudi za področje inovacijske dejavnosti pa bi pomenila širitev dosedanjih dejavnosti z vsemi finančnimi posledicami, opozarjajo na ARRS.
