Pri vprašanju uporabe najbolj razširjenega herbicida glifosat je v EU po dveh letih pogajanj, nasprotujočih si strokovnih mnenjih in ostrih prerekanjih presenetljivo zmagala ameriška multinacionalka Monsanto. Pri tem je imela odločilno vlogo Nemčija, ki je kot Slovenija (v Račah je proizvodnja glifosata) in še 16 drugih članic EU nepričakovano glasovala za predlog evropske komisije o petletni nadaljnji uporabi herbicida, s čimer je bila za las dosežena potrebna kvalificirana večina.
Agencija EU črpala pri Monsantu
Osemnajst od 28 držav je sledilo pristojni evropski agenciji, ki se je pri strokovnem mnenju, da glifosat ne povzroča raka in da ni strupen, oprla na Monsantove podatke. Vsaj tako trdijo novinarji pariškega dnevnika Le Monde, ki so v zadnjih letih pisali, da Monsanto vpliva na odločitve obeh pristojnih regulatorjev v ZDA in EU, med drugim s svojimi ljudmi v ameriškem nadzornem organu in z izmišljenimi dejstvi, na primer, da je pri testiranjih na miših levkemijo povzročila okužba, ne pa glifosat, »znanstvene« članke svojih uslužbencev pa je dal Monsanto podpisovati domnevno neodvisnim strokovnjakom, trdi časnik.
Marca 2015 je lyonska Mednarodna agencija za raziskovanje raka, ki deluje v okviru Združenih narodov in naj bi ohranila neodvisnost, glifosat na podlagi številnih raziskav uvrstila med snovi, ki so »verjetno kancerogene«. Izraz »verjetno« je bil uporabljen zato, ker je herbicid dokazano kancogerogen za miši, potemtakem je najbrž tudi za človeka, pri katerem pa seveda niso opravili testiranj.
Začudenje nad ravnanjem Berlina
Pred ponedeljkovim glasovanjem se je zdelo, da potrebne kvalificirane večine – vsaj 55 odstotkov držav članic z vsaj 65 odstotkov prebivalcev EU – spet ne bodo dosegli. Proti so bile na primer Francija, Italija, Avstrija, Belgija in Hrvaška, za Nemčijo, ki ima 16 odstotkov prebivalcev EU, pa je bilo pričakovati, da se bo, kot vedno doslej, vzdržala. Nepričakovani glas za od Nemčije, katere farmacevtski velikan Bayer prevzema Monsanto, pa je za las omogočil, da je bila tudi pri številu prebivalcev dosežena kvalificirana večina. »To je bila moja odločitev,« je dejal kmetijski minister Christian Schmidt, ki prihaja iz vrst bavarskih krščanskih socialistov (CSU). Zaradi samovolje ga je ostro kritizirala kanclerka Angela Merkel.
Povsod se čudijo nad tem, kako lahko vodilna članica EU po tej poti sprejema tako pomembne odločitve. Nemški Zeleni so zahtevali ministrov odstop, socialdemokrati pa so dali vedeti, da bo to slabo vplivalo na pogajanja o veliki koaliciji. Zlasti je šokirana socialdemokratska ministrica za okolje Barbara Hendricks, ki se je še dve uri pred glasovanjem v EU pogovarjala s kolegom Schmidtom, ne da bi ji ta kakor koli namignil, da bo Nemčija glasovala za predlog komisije.
»Od vlade sem zahteval ukrepe, s katerimi bomo glifosat v Franciji najpozneje v treh letih prepovedali,« pa je takoj po odločitvi EU o glisofatu dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. To bo težko izpeljati, saj francoski kmetje tako ne bi bili konkurenčni kmetom v drugih članicah EU.
Odločitev 18 držav EU in komisije je med drugim v nasprotju z javnim mnenjem, saj 80 odstotkov državljanov EU nasprotuje glifosatu. Evropski parlament pa je konec oktobra z veliko večino sprejel resolucijo, v kateri je evropsko komisijo pozval, »naj sprejme ukrepe, da se glifosat postopoma umakne iz EU najpozneje do 15. decembra 2022«. Ta rok je bil postavljen zato, ker bi do takrat porabili vse zaloge.
