Industrija gensko spremenjenih sort kmetijskih rastlin, semen, herbicidov in drugih kemikalij za kmetijsko rabo čaka na prevzem, ki bo dodobra premešal karte med največjimi tovrstnimi družbami. Nemški Bayer, oče aspirina in eden od treh velikih igralcev na svetovnem trgu kmetijskih kemikalij, je včeraj objavil 62 milijard dolarjev visoko ponudbo – največjo v zgodovini Nemčije – za prevzem ameriškega velikana na področju gensko spremenjenih rastlin in semen Monsanta. Čeprav je v razvitem svetu vse bolj priljubljena ekološko pridelana hrana, nič ne kaže, da bi to oviralo rast in vplivnost biotehniških kmetijskih podjetij.
Od plenilca do plena
Mednje nedvomno sodi Monsanto, največji proizvajalec gensko spremenjenih semen, ki pa se je očitno zelo hitro prelevil iz plenilca v plen svoje industrije. Spomnimo, da je večji del lanskega leta snubil največjega švicarskega tekmeca Syngento, za katerega je ponujal 47 milijard dolarjev. Toda Švicarji so vse ponudbe odbili in letošnjega februarja za štiri milijarde dolarjev manj prešli v roke China National Chemical Corporation (ChemChina).
Danes je Monsanto pred tem, da pristane v tujih rokah. »Imamo zelo dobre možnosti, da ustvarimo vodilnega igralca na svetovnem agroživilskem trgu,« so dejali v Bayerju, ki bi z uresničitvijo vizije združil dve dominantni multinacionalki na svojih področjih. Monsanto je v desetih letih skoraj potrojil svojo prodajo in lani ustvaril več kot 15 milijard dolarjev prihodkov, medtem ko je Bayerjeva divizija za kmetijske kemikalije Bayer CropScience ustvarila 10,4 milijarde evrov prihodkov.
Njuna združitev bi prinesla 500 milijonov dolarjev letnih prihrankov pri stroških in več kot 25 milijard dolarjev skupnih prihodkov. Monsanto-Bayer bi glede na tržne deleže iz lanskega leta v industriji kemikalij za kmetijstvo ustvaril slabo četrtino vseh prihodkov v industriji. Skupaj s ChemChino in Syngento (25,8 odstotka) ter ameriško navezo DuPonta in Dowa bi obvladovali že več kot 65 odstotkov svetovnega trga.
Monsanto-Bayer bi bil še bolj dominanten v industriji semen, kjer bi obvladoval 30,1 odstotka trga, približno toliko kot preostala velikana ChemChina-Syngenta in DuPont-Dow skupaj. A posel še ni zaključen, čeprav je ponudba Bayerja priromala na sedež Monsanta v St. Louis že 10. maja. Nemci so za delnico pripravljeni odšteti 122 dolarjev, kar je skoraj 37 odstotkov nad ceno, s katero so delnice končale trgovanje dan poprej. Vrednost Monsanta je s tem ocenjena na okoli 53 milijard dolarjev, če k temu prištejemo še neto dolg v višini devetih milijard dolarjev, pa pridemo na zgoraj omenjeno vrednost posla.
Bayer v lovu za posojili
V igri je več različic prevzema, pri čemer je po pisanju časnika Financial Times vse več možnosti, da ga bo Bayer izpeljal z gotovino. Če bo do tega dejansko prišlo, po to največji prevzem, izveden z denarjem, doslej, večji celo od pivovarske poroke belgijsko-brazilskega InBeva in ameriškega pivovarja Anheuser-Busch v letu 2008.
A pred uresničitvijo tega načrta bi moral nemški farmacevt, kemijski velikan in proizvajalec herbicidov zbrati vsaj 14 milijard evrov dodatnega kapitala, kar bi po oceni finančnikov močno zvišalo zadolženost. Tega je strah tudi vlagatelje, ki so po novici o prevzemu začeli prodajati delnice Bayerja.
Njihova vrednost je v ponedeljek padla za okoli štiri odstotke, v primerjavi z vrhuncem iz aprila lani pa je Bayer na borzi izgubil že 38,5 odstotka ali približno 45 milijard evrov vrednosti.
