Čeprav se zdi, da je vsaj v razvitem svetu čedalje bolj priljubljena ekološko pridelana hrana, so zadnja leta prinesla nezadržno rast podjetij, ki razvijajo gensko spremenjene sorte kmetijskih rastlin, semena, herbicide in pesticide. Ameriški Monsanto je v desetih letih tako skoraj potrojil svoje prihodke, z dobrih šest milijard dolarjev na 15,8 milijarde dolarjev, in več kot podeseteril čisti dobiček, z 255 milijonov dolarjev na 2,74 milijarde dolarjev. Glavni evropski konkurent Syngenta iz Basla je v istem obdobju okrepil prihodke z 8,1 na 15,1 milijarde dolarjev, dobiček pa s 622 milijonov dolarjev na 1,62 milijarde dolarjev.
Po zadnjih podatkih za leto 2011 nadzorujejo štiri velike multinacionalke – Monsanto, Syngenta, Dupont Pioneer in Vilmorin – kar 58 odstotkov svetovnega trga semen. Še manj pestrosti je na trgu kemikalij za kmetijsko rabo, kjer imajo 62-odstotni tržni delež Syngenta, nemška Bayer CropScience in Basf ter Dow AgroSciences. Največjih šest biotehnoloških podjetij v kmetijstvu obvladuje tako kar 76 odstotkov svetovnega trga kemikalij za kmetijsko rabo, opravi 75 odstotkov vseh raziskav na področju gojenja rastlin in ustvari 60 odstotkov svetovnih prihodkov od prodaje semen.
Monsanto v primežu obtožb in slabših poslovnih rezultatov
A pot navzgor postaja vsaj za nekatere vse bolj trnova. Monsanto, katerega delnice so v desetletju zrasle za skoraj 400 odstotkov, se zdaj spopada tako s poslovnimi težavami kot z glasnimi opozorili o škodljivosti učinkovin v njegovih herbicidih. Ne z enimi ne z drugimi ne bo opravil zlahka.
Ameriški velikan iz St. Louisa je po rekordnem poslovnem letu 2014 v drugem četrtletju letošnjega poslovnega leta ustvaril »le« 5,2 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 11 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje koruznih semen in drugih sorodnih proizvodov, ki prinašajo Monsantu največ dobička, so upadli za 15 odstotkov na 2,9 milijarde dolarjev. Čisti dobiček se je posledično znižal za 250 milijonov dolarjev na 1,42 milijarde dolarjev. V prvem četrtletju je bil padec še bolj strm, saj se je dobiček znižal za kar tretjino.
Izvršni direktor Monsanta Hugh Grant sicer trdi, da so boljši rezultati za naslednjim ovinkom, vendar kažejo trendi s trga povsem drugačno sliko. Ena glavnih težav so nizke cene surovin – cena koruze se je v dobrih treh letih zmanjšala za več kot polovico, soja pa se je pocenila za približno 45 odstotkov – kar pomeni, da pridelovalci samo v ZDA že tretje leto zapored manj sejejo, prav tako ne želijo več zapravljati velikih vsot za nakupe semen.
A morda še precej večja prepreka nadaljnjemu razvoju Monsanta in drugih biotehnoloških družb na področju kmetijstva so vse glasnejši protesti potrošnikov in tudi strokovne javnosti, ki vse glasneje dvomi o neoporečnosti nekaterih izdelkov največjih podjetij.
Herbicid, ki povzroča rakava obolenja
Vsa velika biotehnološka podjetja, ki tržijo semena gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, delujejo na podoben način. Proizvajajo semena, odporna proti svojim lastnim herbicidom, ki pobijejo vse preostalo rastje na obdelovalnih površinah. Koruza, soja ali druge rastline medtem lepo uspevajo, zaradi česar so takšna semena med kmetovalci izredno priljubljena. V ZDA je tako kar 93 odstotkov sejane koruze gensko spremenjene, soje pa še eno odstotno točko več.
Večina teh pridelkov je škropljena z Monsantovim pripravkom blagovne znamke Roundup, ki vsebuje herbicid glifosat. Ta naj bi po oceni 17 uglednih znanstvenikov pri ljudeh lahko povzročal raka, je bilo ugotovljeno v novi raziskavi za Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), v kateri so znova analizirali podatke nekaterih preteklih študij. Med potrošniki in kmetovalci je že zavladala panika, tudi zaradi tega, ker je sledi herbicida na nekaterih testiranih območjih vsebovalo kar 75 odstotkov testiranih vzorcev deževnice, zraka in hrane.
»Žalostno je, da junk znanost (raziskave, katerih rezultati so namerno pristranski zaradi političnih, finančnih, ideoloških motivov, op. p.) ustvarja takšno zmedo med potrošniki,« je Grant udaril po znanstvenikih WHO, katerih ugotovitve stopnjujejo pritiske na Monsanto. Prodajne številke divizije, ki proizvaja tudi herbicide znamke Roundup, bo tako že letos verjetno precej nižja od lanskih 5,1 milijarde dolarjev.
Glifosat se sicer v svetu uporablja že približno štiri desetletja in dosedanje raziskave še niso pokazale, da bi bil kancerogen. Eden glavnih lobistov za Monsanto dr. Patrick Moore je v nedavnem intervjuju za francosko televizijo Canal+ celo trdil, da lahko človek brez težav popije ves liter herbicida glifosat. Na povabilo novinarja, ki mu je »iz zasede« pod nos pomolil kozarec Monsantovega pripravka, pa je zabrusil: »Saj nisem neumen.« V bran svojemu stališču je nato hitro dodal, da samomorilcem, ki se skušajo s pitjem Monsantovih herbicidov ubiti, pogosto spodleti. Tudi po zaslugi takšnih izjav je Monsanto, ki za lobiranje nameni od pet do šest milijard dolarjev na leto, med štirimi najbolj osovraženimi ameriškimi podjetji, pa čeprav je velika večina njegovih izdelkov neoporečna.
