Začelo se je leta 2011 kot trgovinski forum v Budimpešti. Kitajska Madžarske ni naključno izbrala za vzpostavljanje povezave z nekdanjimi komunističnimi oziroma novonastalimi državami po razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze v srednji in vzhodni Evropi. Bila je namreč med prvimi, ki so z Ljudsko republiko Kitajsko vzpostavile diplomatske stike po njeni razglasitvi leta 1949 in tudi zdaj gojita tesne stike. Po petih letih je Budimpešta včeraj znova gostila vrh sedemnajstih držav, med njimi je ob Kitajski 11 članic EU, preostale pa so peterica balkanskih držav iz Unijine čakalnice. Družno so ugotovili, da se je v tem času medsebojno zaupanje med hitro vzpenjajočo se azijsko silo in evropsko šestnajsterico poglobilo, kooperacijski mehanizmi pa vzpostavili na okoli dvajsetih področjih – od trgovine in investicij prek znanosti in tehnologije do zdravstva, izobraževanja in kulture. Gospodarsko sodelovanje je v stalnem porastu, trgovinska menjava pa se je s 43,9 milijarde leta 2010 povišala na lanskih 58,7 milijarde dolarjev.
Kitajski premier Li Keqiang je ocenil, da po uspešnem začetku potrebuje kooperacija v pobudi 16+1 nove cilje in nov zagon. S kitajske strani je napovedal več kot tri milijarde evrov za razvojne in investicijske projekte v evropskih partnericah. Udeležence je uvodoma nagovoril tudi gostitelj, madžarski premier Viktor Orban. Šestnajsterica evropskih držav, ki, kot je dejal, ležijo med silama, kakršni sta Rusija in Nemčija, je zanj trenutno motor gospodarske rasti na stari celini, z izzivi, ki so pred vso Evropo, pa se po njegovem lahko spopadejo v zavezništvu s Kitajsko, ne pa zapiranjem vrat pred njo. Posredno je na ta način odgovoril na zadržke, ki jih nekateri v Uniji izražajo ob pobudi kitajskega voditelja Xi Jinpinga o »pasu in poti«, ki v svoji osnovi predstavljata gospodarsko povezavo med Azijo in zahodno Evropo v svilni poti 21. stoletja.
Slovenija na svilni poti
Včeraj je v imenu Slovenije memorandum o sodelovanju Slovenije v omenjeni pobudi nove svilne poti podpisal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Ob tem je omenil, da je k njej pristopilo že več kot 60 držav, ter dodal, da je Kitajska zdaj že postala naš največji zunanjetrgovinski partner zunaj EU in zahodnega Balkana. Menjava z azijsko velesilo je lani presegla tisto z Rusijo, včerajšnja podpisa (poleg omenjenega memoranduma še o izvozu našega medu na Kitajsko) pa jo še krepita. Sloveniji in Kitajski je že pred časom uspelo narediti preboj na področju kmetijskih proizvodov, tako se na primer že izvaža slovensko mleko na Kitajsko, uspešna pa je Slovenija tudi pri izvozu vina. Težo pridobiva tudi Luka Koper kot vstopna točka za Kitajsko in mnoge druge države v srednjo in tudi severno Evropo.
V okviru srečanja v Budimpešti so se sestali tudi gospodarstveniki sodelujočih držav. Ob tej priložnosti je podjetje SHS Aviation, ki prek družbe Aerodrom Maribor s pomočjo azijskega kapitala upravlja mariborsko letališče, z enim največjih gradbenih podjetij na svetu – China State Construction Engineering Corporation – podpisalo 660 milijonov evrov vreden dogovor za prenovo in podaljšanje steze na letališču.
