Po mlačno sprejetih prvih samostojno izdanih skladbah so privrženci in malo tudi sovražniki ameriške pop zvezdnice Taylor Swift dočakali izid več mesecev napovedanega albuma z naslovom Reputation (v prevodu Sloves). Na njem se pevka javno sooča z osebnimi travmami, ki so lani načele njeno dotlej skrbno zasnovano javno podobo. Torej predvsem s posledicami medijsko odmevnega prepiranja z glasbeniki, kot je Kanye West, s katerim ima težave že vrsto let.
Obračun: Taylor in Kanye West
Za vse, ki z intrigami slavnih in bogatih niso na tekočem: ugled Kanyeja Westa je utrpel veliko škodo, ko je leta 2009 na prireditvi MTV prekinil njen zahvalni govor ob prejemu nagrade za najboljši videospot leta, saj je menil, da bi si nagrado bolj zaslužila Beyonce. Swiftova je na odru obstala, Kanye West pa se je za svoj izpad v intervjujih opravičeval še naslednjih nekaj let. Lani je posnel pesem z naslovom Famous, v kateri med drugim omeni, da je »tista prasica slavna zaradi njega« in se mu zdi, da bosta »s Taylor v prihodnje skupaj spala«.
Swiftova je te besede javno obsodila v nekem drugem zahvalnem govoru, potem pa je Westova soproga Kim Kardashian na spletu objavila del videotelefonskega pogovora med Taylor in Kanyejem, v katerem naj bi jo raper v resnici vnaprej seznanil z besedilom nove skladbe, ona pa se je z vsem strinjala in se mu zahvalila za prijazen klic. V pogovoru sicer nikjer ni omenjal besede »prasica«, kar mu je najbolj zamerila, a javnosti je bilo vseeno in Taylor Swift je uradno postala lažnivka. Ni pomagalo, da je prav v tistem času z novim fantom, britanskim igralcem Tomom Hiddlestonom, kraljevala na naslovnicah tabloidov, kar se je večini zdelo vsaj malo nadležno, sploh ker se je malo pred tem razšla z didžejem Calvinom Harrisom, ki se je na družbenih omrežjih razgovoril o tem, kako ga je z vsem tem javnim razkazovanjem naklonjenosti prizadela. Po vsem tem se je dotlej na spletu aktivna Taylor skrila pred javnostjo in se odločila, da bo za spremembo nekaj časa molčala.
Glasba je njeno maščevanje
Da bo iz vse drame nazadnje izluščila koncept za novi album, je bilo pričakovati, saj svojo glasbeno kariero od začetka gradi z osebnoizpovedno glasbo, v kateri vedno precej jasno namiguje, kateri od slavnih bivših partnerjev ali sovražnikov jo je do tega privedel. »Če me prizadeneš, bom o tebi napisala skladbo,« je večkrat poudarila pevka, ki v imenu pristnosti od nekdaj previdno stopa po meji med izpovedovanjem čustev in javnim obračunavanjem.
Sedemindvajsetletnica pravila igre v resnici razume že, odkar je nase pred enajstimi leti prvič opozorila s kantavtorsko kantri skladbo, naslovljeno po priljubljenem kantri izvajalcu z imenom Tim McGraw. Pozornost je tako že na začetku pritegnila z omenjanjem druge slavne osebe, pri tem pa so ljudje hitro opazili, da za šestnajstletnico, ki rada piše pesmi in igra na kitaro, v svojih, menda že takrat samostojno spisanih besedilih premore nenavadno zrelost, ki je od najstniških izvajalcev niti slučajno ne bi pričakovali. Resda je pisala balade o neuspelih srednješolskih romancah in predvsem fantih, ki so jo varali ali kako drugače razočarali, a to je počela s tako premišljenimi prispodobami, da so ob poslušanju razburljiv čustveni svet svojih mladih let brez slabe vesti podoživljali tudi odrasli. Da o življenju razmišlja širše od svojih vrstnikov, je pri osemnajstih pokazala s pesmijo Fifteen, v kateri se spominja (!), kako je bilo imeti petnajst let, ko je pomemben ugled med vrstniki in to, da te popularen fant s šole na prvi zmenek odpelje z avtom, šele pozneje (v njenem primeru torej že pri osemnajstih) pa se zaveš, da imaš lahko v življenju tudi pomembnejše cilje.
Do česa smo jo privedli letos
Taylor Swift je ves čas sporočala, da ni takšna, kot je videti. Vitka in lepa svetlolaska iz štiričlanske družine v dobrem finančnem položaju, hči premožnega bančnika iz Pensilvanije, ki je v glasbeno kariero hčerke investiral že od njenih mladih let, po vseh merilih ustreza stereotipu lepega popularnega dekleta, ki so ji uspeh prinesli na pladnju. A temu se je ves čas izogibala s pričevanji, da so jo v šoli zasmehovali zaradi ljubezni do kantri glasbe in da je v resnici ena od nerodnih, sramežljivih piflark, ki doma pečejo piškote z mamo, ker niso povabljene na zabave priljubljenih otrok. Ko je dobila kakšno glasbeno nagrado, je obstala z odprtimi usti, ko se je srečevala z zvezdniki, pa se je vedla kot dvanajstletna deklica, ki je spoznala idola s plakata na vratih svoje sobe. Pa čeprav je medtem služila milijone in se zapletala v razmerja s slavnimi moškimi ter po koncu razmerij z njimi obračunala v pesmih.
Svojo podobo sramežljivega dekleta je odvrgla pred tremi leti, ko se je z albumom 1989 zares spremenila tudi njena glasba. Kitaro je zamenjala prvorazredna pop sintetika, sanjarije naivnega dekleta, ki verjame v romantiko in večno ljubezen, pa so se spremenile v bolj prizemljeno in mestoma celo čutno obravnavo sodobnih romanc. Soočila se je tudi s svojo javno podobo ženske, ki hitro menjuje partnerje in o njih piše jezne pesmi – ironično zastavljena pesem Blank space o maščevalni in ljubosumni punci je postala njena doslej najuspešnejša skladba. Uspeh albuma je pospremila s še bolj samozavestnim javnim nastopom – prirejala je zabave za svoje uspešne in lepe slavne prijateljice ter se brez opravičevanja prepustila vlogi popularne ošabnice, ki po potrebi obračuna z vsemi, ki ji stopijo na pot; maščevalno popevko Bad blood je napisala po sporu s Katy Perry, ki naj bi ji med turnejo speljala nekaj odrskih plesalcev. Tako se je je, čeprav tega ni imela v načrtu, sčasoma prijel sloves zlobnice, ki ves čas igra vlogo žrtve. Čas je bil za umik.
Konec letošnjega avgusta je na instagramu, prek katerega je s svojimi stotimi milijoni sledilci zadnja leta tudi največ komunicirala, izbrisala vse dosedanje objave in nehala slediti vsem slavnim kolegom. Na profilu je zapisala samo citat »Stara Taylor trenutno ne more do telefona« in objavila posnetek kače. Potem je izdala videospot nove uspešnice Look what you made me do in z malo anarhistično, malo pa totalitarno estetiko naslovila, kar smo od nje pričakovali – kako krivična je njena javna podoba. Album Reputation kot celota k sreči premore več zrelosti od prve popevke in nam med drugim pojasni, da se Taylor Swift zadnje leto navsezadnje ni ukvarjala samo s tem, kakšno krivico ji dela svet, ampak je še malo odrasla – se zaljubljala, razmišljala o tem, kako s pravimi ljudmi vztrajaš tudi »po koncu zabave«, in nam nazadnje spet dokazala, da je v žanru melodičnega visokoproračunskega popa še vedno brez prave konkurence.
