Na svetu obstaja več tisoč vrst glodavcev, toda prerijske voluharice so nekaj posebnega. Za razliko od večine tvorijo monogamne partnerske odnose, prav tako pa rade pijejo alkohol, zaradi česar so ti glodavci iz Severne Amerike zanimivi za primerjavo z ljudmi.
Glede na študijo, ki je bila objavljena 17. novembra v reviji Frontiers in Psychiatry, se pari prerijskih voluharic soočajo s podobnimi težavami kot ljudje, kadar eden od partnerjev pregloboko pogleda v kozarec.
Prekomerno uživanje alkohola, kot ugotavljajo znanstveniki, lahko v človeška razmerja prinese velike težave, ki včasih pripeljejo tudi do ločitve. Pravzaprav, kot je pokazala neka študija, je prekomerno uživanje alkohola eden od najpogostejših razlogov za razvezo.
Toda veliko verjetneje je, da se bodo odnosi ohladili in skrhali, kadar bo po alkoholu posegal le eden od partnerjev. Po drugi strani pa je večja možnost, da partnerja ostaneta v vezi, če se oba prekomerno predajata alkoholu. Vendar ni povsem jasno, ali je problematično pitje vzrok ali posledica težav v odnosu.
Samec, ki je pil sam, je v družbi svoje partnerice preživel manj časa
In tukaj nastopijo prerijske voluharice. Da bi ugotovili, ali je alkohol razlog za razhod parov, je študent Andre T. Walcott iz Univerze v Oregonu (Oregon Health and Science University) v študijo vključil več kot sto glodavcev. Na voljo so imele en teden, da so si našle partnerja, nato pa jim je ponudil alkohol.
Glodavce je razdelil v tri skupine, v prvi skupini je samcem ponudil 10 odstotno alkoholno raztopino, samicam pa vodo, v drugi skupini je alkohol ponudil tako samcem kot samicam, v tretji skupini, ki je služila kot kontrolni element, pa so vsi dobili le vodo.
Glede na to, da imajo prerijske voluharice rade alkohol, niso imele težav s pitjem ponujene alkoholne pijače. »Te živali spijejo veliko alkohola,« pravi nevrolog Andrey E. Ryabinin, ki je nadzoroval študijo. Za primerjavo: če bi človek hotel na dan spiti toliko kot prerijska voluharica, bi moral sprazniti kar 15 steklenic vina.
Potem ko so popili ponujeno pijačo, sta jih Walcott in Ryabinin prepustila njihovim družicam ali pa jim omogočila druženje z drugo, neznano samico.
Raziskovalci so ugotovili, da so samci, ki so pili sami, preživeli manj časa s svojimi partnericami kot tisti, ki niso dobili alkohola. Če sta pila oba, se pravi samec in samica, ali če sta oba abstinirala, potem je bilo več verjetnosti, da sta se družila drug z drugim.
Za negativen učinek alkohola obstaja biološka podlaga
Raziskovalci so prav tako odkrili, da pri samcih v paru, kjer je eden od partnerjev pil alkohol, drugi pa ne, potekajo različne ravni aktivnosti v določenem delu možganov in sicer v območju periakveduktne sivine, v primerjavi s samci, ki so pili enako pijačo kot samica.
»To je zanimivo, ker je to območje, ki ima veliko oksitocinskih receptorjev,« pravi Karen Bales, nevrobiologinja iz Kalifornijske univerze Davis, ki ni sodelovala v raziskavi. Oksitocin velja za »hormon ljubezni«, ki je znan po tem, da utrjuje vez med partnerjema, tako pri glodavcih kot ljudeh.
Kaj natančno te ugotovitve pomenijo in ali jih bo moč uporabiti tudi v študijah pri ljudeh, je vprašanje, na katero bodo odgovorile prihodnje raziskave, je povedal Ryabinin.
Vsekakor pa raziskava kaže na to, da obstaja biološka podlaga za negativne učinke na partnerski odnos, če pije samo eden od partnerjev, seveda če pri tem odmislimo siceršnje učinke izpostavljenosti alkohola.
Walcott in Ryabinin bosta v prihodnje naredila še eno raziskavo, v okviru katere bosta preučevala, kakšen vpliv bo imel alkohol na partnerski odnos, če bo alkohol konzumirala samica. Zanima ju, ali bodo učinki enaki.
