Razmere, katerim je podvrženo človeško telo med letenjem so zelo drugačne od razmer, na katere je prilagojeno človeško telo. Zračni pritisk v kabini letala med letenjem je podoben tistemu na vrhu 2400 metrov visoke gore, vlažnost pa je nižja kot v najbolj suhih predelih sveta. Zaradi teh dejavnikov se lahko pri ljudeh vrednost kisika v krvi drastično zniža, tudi za do 25 odstotkov. Pacienta s takšnim upadom vrednosti kisika v krvi bi v bolnišnici obravnavali z največjo resnostjo.
Zdravi ljudje ne opažajo težav
Kot kažejo izsledki študije, lahko že majhen padec vrednosti kisika v krvi vpliva na sposobnosti mišljenja. Lahko se pojavijo težave s spominom in sprejemanjem odločitev, pri nekaterih ljudeh pa se zmanjša reakcijski čas. »Toda pri zdravem človeku, kakršen je denimo povprečen potnik ali pa pilot, se te težave ne izrazijo,« je za BBC pojasnil Jochen Hinkelbein, predsednik nemškega Združenja za letalsko in vesoljsko medicino.
Zaradi zmanjšane vrednosti kisika v krvi postanejo mnogi ljudje na letalu zelo utrujeni in hitro zaspijo, sploh med nočnimi leti. Če bi ostali budni toliko časa, da bi kabinsko osebje zatemnilo luči, bi verjetno opazili, da je njihova sposobnost vida v mraku precej zmanjšana. Gre za še eno posledico nizkega pritiska v kabini in padca ravni kisika v krvi. Fotoreceptorji, ki so potrebni za gledanje v mraku, so namreč veliki porabniki kisika. Ker je slednjega v krvi manj kot ob običajnih pogojih, fotoreceptorji delujejo slabše kot sicer.
Visoko nad tlemi ima hrana drugačen okus
Kombinacija nizkega pritiska in nizke vlage vpliva tudi na nekatere druge čute, denimo okus in voh. Kot piše BBC, se med letom lahko občutljivost brbončic zmanjša za do 30 odstotkov. Iz letalske družbe Lufthansa poročajo o veliki priljubljenosti paradižnikovega soka – potniki ga med letom spijejo prav toliko kot piva. Pri National Geographicu pravijo, da na okušalne sposobnosti vpliva predvsem hrup v kabini letala. Pijača in hrana, ki nam ustrezata, kadar smo na trdnih tleh, imata nad oblaki drugačen, manj izrazit okus. Zaradi tega si potniki pogosto zaželijo česa z izrazitejšim okusom, kakršen je denimo paradižnikov sok.
Znano je, da se človeško telo tudi na alkohol odziva drugače. Večina ljudi, ki med letenjem uživa alkohol, priznava, da njegove učinke začutijo prej kot sicer, hujše pa je tudi okrevanje po preveliki količini popitega alkohola.
Vpliv na razpoloženje
V eni zadnjih raziskav o obnašanju telesa na visoki nadmorski višini so znanstveniki ugotovili, da se človek odziva precej bolj čustveno kot sicer. Raziskava, ki jo je opravilo letališče Gatwick v Londonu, je pokazala, da 15 odstotkov moških in šest odstotkov žensk na letalu joče ob filmih, ob katerih sicer ne bi. Ameriška letalska družba Virgin Atlantic je imela v preteklosti očitno veliko izkušenj z jokajočimi potniki, saj jim sedaj pred ogledom filmov prikazuje opozorila o tem, da jih filmi utegnejo užalostiti.
Dejstvo je, da letenje približno deset kilometrov nad tlemi vpliva na naše počutje, razpoloženje in kognitivne sposobnosti. Raziskovalci ugotavljajo, da težave z napadi tesnobe niso značilne samo za tiste, ki so sicer nagnjeni h klavstrofobiji in strahu pred letenjem, pač pa se anksioznost lahko izrazi tudi pri ostalih. V raziskavi so namreč v kontroliranem okolju s pomočjo hiperbarične komore stimulirali razmere, kakršne so na letalu med letom in ugotovili, da nizka raven kisika v krvi vpliva na povečano občutenje tesnobe. Nekatere študije tudi nakazujejo na povezavo med letenjem in povečanim občutkom napetosti, zmanjšanim nivojem energije in nasploh slabšim razpoloženjem.
