Toda uporabnost te tehnologije je povsem drugje kot v valuti. Blockchain je namreč zapisana odprta koda, ki jo lahko uporablja vsak posameznik. In glavna prednost te tehnologije, ki je za zdaj še omejena, je v plačilnem sistemu ter tako imenovanih pametnih pogodbah. Protokol blockchain v poslovanje prinaša transparentnost s trajnim zapisom in večplastnim potrjevanjem, ki onemogoča potvarjanje. Tega se zavedajo številne multinacionalke, ki v razvoj tehnologije blockchain vlagajo milijarde in z njo tudi služijo, ustvarjajo prihodke in dobiček.
Danes blockchain uporablja mnogo multinacionalk iz skoraj vseh panog. Kljub kriptoevforiji ali pa ravno zaradi nje podjetja tega ne obešajo na veliki zvon. Med družbami, ki blockchain počasi, a zanesljivo uvajajo v poslovne modele, najdemo trgovskega velikana Walmart, ladijskega giganta Maersk, eno najbolj znanih svetovnih borz Nasdaq in proizvajalca letal Airbus.
A seznam podjetij, ki so vstopila na to področje, je še mnogo daljši. Med najprepoznavnejšimi svetovnimi podjetji, ki so del odprtokodnega konzorcija – ta razvija tehnologijo blockchain, ki bo uporabna za celotno svetovno gospodarstvo in tudi za potrebe svetovnih držav – so tudi Cisco, Daimler, American Express, Accenture, SAP, Fujitsu, Hitachi, J. P. Morgan, Intel, ABN-Amro, BNP Paribas, Cap Gemini, Deloitte, Oracle, Nokia, Sberbank, Samsung…
Velike svetovne korporacije, v katere vlaga tudi vzajemni sklad Alta Pharma-tech, vsekakor ne stojijo križemrok, temveč dejavno sodelujejo med seboj in počasi, a zanesljivo uvajajo novo tehnologijo v poslovne modele.
Tista podjetja, ki bodo najbolje vključila protokol v svoj poslovni model, bodo največ pridobila. To pa pomeni, da protokol nima vrednosti, če ga uporablja nekdo, ki ne ve, kaj bi z njim počel. Tako kot spletna stran brez prave vsebine nima dodane vrednosti, tudi blockchain sam po sebi nima dodane vrednosti. Kdo bo zmagovalec te tehnološke bitke, je za zdaj prezgodaj napovedati. Prav tako ne vemo, ali je bil sploh že ustanovljen.
