Ko so danes Stephena Casiraghija pripeljali v sodno dvorano, ni bil videti kaj posebej slabe volje. Sploh pa ni bilo videti sledi o izpadu, ki ga je imel v priporu na Povšetovi v sredo, zaradi česar je končal v sobi za osamitev, tako imenovani medicinki, in ga niso mogli privesti na sodišče. Je pa res, da je bil malo manj zgovoren kot običajno. Na vprašanje sodnika Martina Jančarja, ali je razumel obtožnico, je odgovoril, da se ne more zagovarjati, ker je vklenjen (lisice je imel tako na rokah kot nogah). Popolnoma enak je bil njegov odgovor na vprašanje, ali se bo zagovarjal. »Ne boste dali nobene izjave?« ga je še pobaral sodnik, Casiraghi pa: »Nobene.« In potem je povsem utihnil.
Jančar je sicer takoj na začetku naroka razložil, da je dobil obtoženčevo zahtevo, naj se iz postopka izločita tako on kot predsednik sodišča. Prvi, »ker ga človekove pravice ne skrbijo«, drugi pa, ker Casiraghiju krši pravico do nepristranskega sojenja in sojenja v razumnem roku. In še, da gre za montiran proces, ki ga spremlja javni linč. Sodnik je odredil odmor, da senat o predlogu odloči, a že po nekaj minutah je razglasil sklep: predlog se zavrže kot neutemeljen. Razložil je, da je Casiraghi to enkrat že predlagal in predsednik sodišča enkrat že zavrnil. Novi predlog pa ni prinesel nobenih novih vsebinskih navedb.
O Casiraghiju že na jutranjem sestanku
Potem so se lotili tistega, zaradi česar so se zbrali: dogajanja 25. marca letos v Ljubljani, ko so Casiraghija brez veljavnega vozniškega dovoljenja v renaultu cliu z različnima registrskima tablicama poskušali ustaviti policisti. Bilo je dva tedna po tem, ko so ga izpustili iz zapora na Dobu, ker je prestal dolgoletno zaporno kazen. Policisti so na prostoru za priče opisovali, kako so bili malo pred pol deseto dopoldne obveščeni o avtu z različnima tablicama na ljubljanskem Taboru, kako potem voznik ni hotel ustaviti in kako je potekalo zasledovanje. Za voznika niso veljala nobena pravila: skozi križišče je peljal pri rdeči luči, na območju z omejitvijo 50 ali celo 30 kilometrov na uro pa divjal s 70 ali 80 kilometri na uro. Ni se zmenil za marico, s katero so mu hoteli prekrižati pot, ampak je zapeljal naravnost proti njej in policist je moral zapeljati vzvratno, da se je izognil trčenju. V bližini Pediatrične klinike je ogrožal pešce, eden od voznikov je moral zapeljati na parkirni prostor, da se mu je izognil. In ko so ga končno ustavili, je možema v modrem grozil, da ju bo že našel in se maščeval, ker mora biti tako dolgo vklenjen. Izjavil pa tudi, da bo imela ljubljanska policija veliko dela, ko bo čez dve leti prišel iz zapora. Ta dva policista je sicer pozneje tudi kazensko ovadil zaradi zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic, a je tožilstvo ovadbo zavrglo, je danes povedal zagovornik Blaž Žibret.
Slednji je policiste spraševal, ali so že na jutranjem sestanku na policijski postaji kaj govorili o Casiraghiju. Nekateri se tega niso spominjali, drugi so odgovorili, da so bili opozorjeni nanj, češ naj bodo previdni, če ga bodo imeli v postopku, tretji, da so jim pokazali tudi njegovo fotografijo. Obramba sicer že od začetka trdi, da so postopek proti obtoženemu sprožili nezakonito, brez vsake podlage, sledili so mu le, »ker je pač Casiraghi«.
