Dejstvo je, da je na naših cestah vse več jeklene pločevine, ki se skuša drenjati po cestah, in da tudi parkirišč vse bolj primanjkuje. Posledica je med drugim ta, da je vse več tudi odsluženih vozil. Ta žal prepogosto obtičijo in razpadajo prav na parkiriščih ali kje ob cesti. To kazi in onesnažuje naravo, odžira nujno potrebna parkirišča, zato je tudi vse več prijav, vse več odvozov in vse več dela za mestna redarstva.
»Odstranitev zapuščenega vozila določa 19. člen zakona o cestnem prometu. V primeru, da pooblaščena uradna oseba, torej inšpektor za ceste ali občinski redar, najde zapuščeno vozilo, namesti nanj pisno odredbo, s katero se naloži odstranitev vozila najpozneje v treh dneh od dneva izdaje odredbe. Če zapuščeno vozilo ni odstranjeno v tem roku, ga odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Po treh mesecih se lahko zapuščeno vozilo uniči ali proda. Odstranitev vozila iz prvega ali tretjega odstavka tega člena se opravi na stroške lastnika vozila. Z globo 120 evrov se kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani, kljub temu da je bila odrejena odstranitev,« so povedali na direktoratu za okolje, sektor za odpadke.
Največje težave v urbanih okoljih
Nadzor na tem področju torej opravljajo predvsem občinski redarji, deloma tudi policisti. V primeru, da gre za vozilo, ki je opredeljeno kot odpadek, nadzor opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja na občinski in državni ravni. Logično je, da so taka vozila največji problem v urbanih okoljih. »Zapuščena vozila so najbolj pereč problem v naseljih, kjer nadzor v večji meri opravljajo občinski redarji, zato je priporočljiva prijava na občinsko redarstvo v občini, kjer je zapuščeno vozilo. Posebne evidence števila izdanih odredb, s katero se naloži odstranitev vozila, ne vodimo,« pravi Vesna Drole s policije.
Velik del teh vozil je torej neke vrste »odžiralcev« parkirnih prostorov, ki so nevarni tudi za okolje, saj vsebuje izrabljeno motorno vozilo več kot 30 kilogramov nevarnih snovi. Med njimi so svinec, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom, olja, tekočine proti zmrzali, zavorne tekočine, gorivo, akumulator, zaradi vsega tega pa ga uvrščamo med nevarne odpadke. Po veljavni zakonodaji lahko zadnji lastnik vozila brezplačno odda vozilo v razgradnjo, a tega mnogi sploh ne vedo.
Kako pa naj ravna nekdo, ki opazi tako vozilo? Če že njegov lastnik noče imeti z njim nobenega opravka, je prav, da za tako vozilo na neki način poskrbijo drugi. »V primeru, da opazimo zapuščeno vozilo, je o tem treba obvestiti mestno redarstvo, inšpektorat za okolje in prostor ali policijo. Najpogosteje lastniki svoje vozilo zapustijo zaradi starosti vozila in neukosti lastnikov o brezplačni razgradnji izrabljenega vozila. Lastnik se namreč lahko obrne na najbližji pooblaščeni obrat za razgradnjo izrabljenih vozil, na primer podjetja Avtotransporti Kastelec, Karbon in Saubermacher Slovenija, ki omogoča zadnjemu lastniku izrabljenega vozila brezplačno oddajo vozila v razgradnjo in izda potrdilo o uničenju vozila. V nasprotnem primeru ga odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Zapuščeno vozilo se lahko uniči le v obratu za razgradnjo izrabljenih vozil, ki je vključen v skupni načrt ravnanja z izrabljenimi vozili v Sloveniji. Razgradnja takega vozila je brezplačna, odstranitev vozila pa se opravi na stroške lastnika vozila,« pravi Damjan Balabanič iz podjetja Ekomobil.
Kazni so visoke
Ker se torej tudi mestni redarji ubadajo s temi težavami, je zanimiv podatek iz Ljubljane. Tam so v letu 2016 našteli 449 prijav zapuščenih vozil. »V 278 primerih smo izdali odredbo za odstranitev vozila, v preostalih 171 primerih so mestni redarji ob ogledu lokacije ugotovili, da prijavljeno zapuščeno vozilo ni bilo na javni površini oziroma prijavljenega vozila ob ogledu ni bilo na tistem kraju. Po izdani odredbi za odstranitev vozila je 162 lastnikov odmaknilo vozila, v 116 primerih je bilo vozilo odstranjeno s pomočjo pajka,« pravijo na mestnem redarstvu občine Ljubljana in dodajajo, da lahko občani tako vozilo prijavijo na telefonsko številko 01 306 1620 ali na elektronski naslov glavna.pisarna@ljubljana.si. »Pri tem je dobrodošlo, da se ob prijavi poda čim več podatkov o zapuščenem vozilu – lokacija, barva in tip vozila, fotografija… Prijavo se lahko sporoči tudi v operativno-komunikacijski center policije na številko 113 oziroma na krajevno pristojno policijsko postajo,« dodajajo na mestnem redarstvu. In ker je izrabljeno vozilo prepovedano pustiti v naravnem okolju, ga odvreči, razstaviti ali z njim drugače nenadzorovano ravnati, za tako početje fizični osebi grozi kazen od 1000 do 1200 evrov.
Le četrtina jih konča ustrezno
Zakonodaja pravi tudi, da morajo biti pri ravnanju z izrabljenimi vozili doseženi predpisani okoljski cilji ponovne uporabe, recikliranja in predelave izrabljenih vozil. To pomeni 95 odstotkov teže izrabljenega vozila za ponovno uporabo in predelavo. Torej naj bi šlo v klasične odpadke z odlaganjem le 5 odstotkov teže praznega vozila. »Za ponovno uporabo so primerni deli, ki niso vitalnega pomena za varnost vozila in potnikov, nepoškodovane šipe, luči, motor in deli motorja, deli karoserije… Po ocenah naj bi na leto v Sloveniji nastalo več kot 30.000 izrabljenih vozil, a hkrati se v okviru skupne sheme ravnanja z izrabljenimi vozili razgradi le okoli 3000 vozil, drugi obrati, ki nimajo pogodbe z zavezanci, pa razgradijo dodatno še okoli 3500 vozil. Menim, da so take razlike v številkah zelo razširjen nelegalen način zaradi pridobivanja ekonomsko zanimivih sestavnih delov, izvoza rabljenih vozil, še preden dosežejo konec življenjske dobe, in da izrabljena vozila v posameznih primerih še vedno raje zapuščajo, kot predpisano razgrajujejo. Neurejene razmere pri ravnanju z izrabljenimi vozili povzročajo poleg visoke ekonomske tudi okoljsko škodo, saj so materiali, ki niso tržno zanimivi, zavrženi,« pravi Damjan Balabanič. Ker se v sistem ravnanja z izrabljenimi vozili ne zajamejo vsa izrabljena vozila, naj bi v enem letu po nekaterih ocenah v Sloveniji nastala gospodarska škoda v višini vsaj 4,4 milijona evrov.
