Veliko voznikov je med vožnjo že tako ali tako nezbranih in z mislimi drugje, namesto da bi bili pri tistem, kar je v času, ko so za volanom, najpomembnejše. Poleg tega na njihovo zbranost lahko vplivajo številni moteči dejavniki. Pri tem sta najpogostejša telefoniranje in (predvsem v zadnjem času) igračkanje z različnimi nastavitvami v avtomobilu (klimatska naprava, radio, navigacija…), ki pa smo ju na teh straneh obdelali že večkrat, zato se bomo tokrat posvetili drugim. Med katerimi najprej pomislimo na kajenje.
Pa v prvi vrsti niti ne na sam postopek kajenja, temveč bolj na škodljiv vpliv, ki ga ima to zaradi koncentracije dima v majhnem prostoru, kot je avto. Zaradi tega smo se marca letos v Sloveniji pridružili tistim državam, ki so že prepovedale kajenje v avtomobilu v času, ko so v njem otroci in mladoletne osebe, ter za kršitelje predpisali 250 evrov kazni, kar se zdi ob številnih podatkih logična poteza. »V avtomobilu kadilca je koncentracija strupenega dima 27-krat večja kot v njegovem stanovanju in 20-krat večja kot v lokalu, v katerem kadijo,« denimo pravi britanski zdravnik Douglas Noble, ki se hkrati sprašuje, kako si starši sploh upajo prižgati cigareto v družbi otrok.
No, kljub temu ne omenjena uvedba prepovedi ne povsem logično razmišljanje številnih slovenskih voznikov nista odvrnila od tega, da v času, ko so v avtomobilu tudi osebe, mlajše od 18 let, ne bi prižgali cigarete. Pri policiji so nam namreč povedali, da so med rednim nadzorom cestnega prometa od uveljavitve zakona pri nas ugotovili že kar 338 njegovih kršitev, kar je, kakor koli obrnemo, velika številka, pa četudi je res, da so vanjo zajeti tudi tuji vozniki oziroma sopotniki, ki so jih pri tem »ujeli«. Hkrati smo namreč na spletni strani BBC našli zanimiv članek iz časa, ko so ob koncu prejšnjega leta podoben zakon sprejeli na Škotskem. Takrat nasprotniki zakona temu niso nasprotovali zaradi tega, ker se z njim ne bi strinjali, temveč zgolj zato, ker se jim je zdel nesmiseln, češ da je tako ali tako samoumevno, da se v družbi otroka v avtomobilu ne kadi. »To počne tako malo ljudi, da je vse skupaj podobno iskanju igle v kupu sena. V Angliji so, odkar so lani sprejeli enak zakon, pri tem ujeli in kaznovali le enega voznika,« je takrat povedal direktor skupine kadilcev po imenu Forest Simon Clark.
Zaradi ogorka lahko zagori
Naj bo tako ali drugače, kajenje v avtomobilu je, če to počne voznik, poleg vplivov strupenih plinov lahko nevarno tudi zaradi dejanja samega, pri čemer sta posebno nevarni predvsem prižiganje in ugašanje cigarete. Obe pritegneta voznikovo pozornost, zaradi česar je ta precej manj zbran, prav tako je lahko zelo neprijetno, če ogorek pade na tla ali sedež. In ko smo že pri ogorkih – zelo pogosto vidimo, da jih vozniki vržejo skozi okno, pri čemer se lahko zgodi, da ga zaradi gibanja vozila »posesa« nazaj v avtomobil. Nekako tako, kot nam pljunek pri močnem vetru lahko prileti nazaj v obraz… »Med metanjem ogorkov in plastične embalaže skozi okno vozila ni velike razlike. To se med urejenimi ljudmi preprosto ne dela. Zaradi ogorka lahko še kaj zagori. Zunaj ali v avtu,« pravi tudi prometni strokovnjak in direktor podjetja B & B izobraževanje in usposabljanje Brane Lotrič in dodaja, da je kajenje v avtu predvsem izraz splošne urejenosti posameznika.
Trditev, da je tveganje za udeležbo v prometni nesreči pri tistih, ki med vožnjo kadijo, večje kot med tistimi, ki ne, pa je potrdilo tudi nekaj raziskav. Večino so jih opravili v Avstraliji, kjer so ugotovili, da so vzroki za povečano tveganje trije: motnje pozornosti zaradi kajenja, vedenjske razlike med kadilci in nekadilci ter povečana toksičnost v vozilu zaradi ogljikovega monoksida. »Po ugotovitvah njihove raziskave kajenje med vožnjo povzroča fizično motnjo pozornosti in tudi motnjo pozornosti zaradi ogljikovega monoksida. Ena od raziskav je tako ugotovila, da je bilo kajenje vzrok za nesrečo v 0,9 odstotka prometnih nesreč, kar je v obdobju petih let v Avstraliji pomenilo kar 12.780 nesreč,« nam je povedala Vesna Marinko vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa pri javni agenciji za varnost prometa in dodala, da kakšne bolj poglobljene raziskave o kajenju med vožnjo v Sloveniji žal nimajo.
Včasih smo premalo obremenjeni
Poleg kajenja je med motečimi dejavniki, ki vplivajo na varno vožnjo, treba omeniti vsaj še uživanje hrane in pijače, nevarno je tudi, če se preveč vživimo v pogovore s sopotniki... »Posebno pri ženskah je lahko nevarna tudi skrb za otroke na zadnjem sedežu – obračanje glave ob otroškem vrisku ali joku je materinski refleks ne glede na prometne razmere,« pravi Brane Lotrič in predlaga rešitvi: otrok naj bo v ustreznem sedežu in varno pripet spredaj, poleg voznika, če pa je zadaj, naj voznik za nadzor nad dogajanjem uporabi dodatno ogledalo, ki je v nekaterih družinskih avtih že vgrajeno.
Sicer pa je Lotrič prepričan, da se vozniki posledic nevarnih situacij pogosto ne zavedamo, pa čeprav je dejstvo, da če se prepozno odzovemo že za delček sekunde, ker iščemo papirni robček ali menjamo radijsko postajo, to lahko povzroči trk. »Vozniki na različnih dirkah ne telefonirajo. Ne kadijo, ne malicajo, niti se ne lišpajo. Prav tako običajen voznik tega ne počne na ozki, nepregledni, makadamski in ovinkasti cesti. Zakaj? Ker je njegova pozornost usmerjena v dogajanje na cesti in zaradi tega ne njegovi možgani ne okončine ne zmorejo drugih opravil. To pomeni, da je voznik med vožnjo po urejeni cestni infrastrukturi in v urejenem prometu premalo obremenjen z vožnjo. Rešitvi sta dve: vožnja v še tako dolgočasnem in tekočem prometu naj bo kljub vsemu zbrana in brez motečih opravil ali pa si kupimo sodoben avto z elektronskimi pomagali za zaznavanje nevarnosti in ukrepanje. To drugo bo prej ali slej prevladalo. Vsega pač ne moremo prepovedati. Ali je kihanje med vožnjo dopustno?« sklene Brane Lotrič.
