Robert Mugabe vztraja, da je edini legitimni vodja države in je med drugim zavrnil posredovanje Fidelisa Mukonorija, duhovnika, ki ga je vojaški vrh Zimbabveja izbral, da ostarelega predsednika prepriča k odstopu. Vir v Modri hiši, razkošnem domovanju, kjer je Mugabe skupaj z družino in nekaterimi sodelavci v hišnem priporu, je za Reuters povedal, da so se znašli na mrtvi točki zaradi njegovega vztrajanja, da do konca odsluži mandat, ki se mu izteče prihodnje leto.

Vojska, ki je brez težav prevzela nadzor nad vsemi omrežji, ki si jih je Mugabe zgradil v skorajda štiridesetletni vladavini, očitno želi potihoma in nekrvavo prenesti oblast na nekdanjega podpredsednika Emmersona Mnangagwo, ki ga je v svojih oblastnih ambicijah nedavno s tega položaja izrinila predsednikova druga žena Grace. Velika verjetnost je, da ji bo to tudi uspelo, saj ni bilo opaziti nobenega nasprotovanja vojaškemu posegu niti s strani policije, ki je predstavljala glavno Mugabejevo oporo, prebivalstvo pa ga je zaradi velikih gospodarskih težav, deloma spodbujenih tudi z zahodnimi sankcijami, že pred časom prenehalo čislati kot heroja osvoboditve izpod kolonialnega jarma.

75-letni Mnangagwa, tudi nekdanji šef varnostne službe in dolgoletni zaupnik Mugabeja, naj bi bil glavni igralec tranzicije. Njegova naloga bi bila stabilizirati gospodarstvo in se pri tem povezati s politično opozicijo, da se načrt že uresničuje, pa nekateri sklepajo iz še nepotrjenih vesti, da se je v Harare vrnil Morgan Tsvangirai, glavni Mugabejev tekmec v zadnjih dveh desetletjih in zimbabvejski premier na čelu vlade narodne enotnosti po povolilnem nasilju leta 2008.

Grace Mugabe pospešila načrte

Če bo Mugabe privolil v prenos oblasti, poznavalci razmer poleg Mnangagwe na predsedniškem položaju in Tsvangiraija kot ponovnega premierja omenjajo še Constantina Chiwengo kot podpredsednika države. 61-letni Chiwenga je na čelu vojske sprožil njeno sedanje posredovanje, ki ga ne označuje za udar, ampak za čiščenje korumpiranih kadrov, sicer pa je eden s seznama sankcioniranih posameznikov s strani Evropske unije in ZDA. Tudi druga imena, ki krožijo kot morebitni nosilci tranzicije, ne napovedujejo, da bo prišlo do korenite spremembe v odnosu te afriške države do zahoda oziroma nekdanje kolonialne oblastnice Velike Britanije kot pobudnice sankcij proti Mugabeju.

Prebivalci Harareja so medtem danes mirno čakali na naslednje korake vojske. Njeni predstavniki so se medtem srečali z delegacijo iz Južnoafriške republike, v kateri sta bila obrambna ministrica Nosiviwe Mapisa-Nqakula in minister za nacionalno varnost Bongani Bongo. Njun obisk je bil obrazložen kot posredovaje v okviru regionalne gospodarske skupnosti SADC, ki ji predseduje Jacob Zuma, očitno pa so bile povod varnostne skrbi, o katerih je bilo govora tudi na današnjem srečanju predstavnikov SARC v Botsvani.

Po navedbah Reutersa naj bi se načrti o obdobju po Mugabeju pripravljali že vsaj leto dni z glavno vlogo Mnangagwe in vojske v njih. Sedanje dogodke naj bi sprožila Mugabejeva žena Grace, ki je pogledovala proti predsedniškemu položaju in nedavno izsilila Mnangagwovo razrešitev s podpredsedniškega položaja kljub tesnemu sodelovanju z Mugabejem še iz časa protikolonilanega boja v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Za Grace se je tudi danes ugibalo, ali ni prebegnila v Namibijo, a so hkrati navajali, da je v hišnem priporu z možem.