WHO, ki jo od julija vodi nekdanji etiopski minister za zdravje Tedros Adhanom Ghebreyesus, je 93-letnega Mugabeja pred nekaj dnevi povabila, naj kot ambasador dobre volje v Afriki pomaga v boju proti nenalezljivim boleznim, kot sta srčni infarkt in astma.
Ogorčenje mednarodne skupnosti
Imenovanje je izzvalo ogorčenje številnih v mednarodni skupnosti, ki opozarjajo na kršitve človekovih pravic v Zimbabveju. Izpostavili so slabo stanje zdravstvenega sistema v državi, ki se je tako kot številne druge javne službe zrušil prav v času Mugabejevega avtoritarnega režima. V večini tamkajšnjih bolnišnic primanjkuje zdravil in opreme, zdravniki in drugo osebje pa pogosto ne dobijo plače.
Med najostrejšimi kritiki je Velika Britanija, nekdanja kolonialna sila na območju. Izbiro je označila za »presenetljivo in obžalovanja vredno« glede na stanje človekovih pravic v Zimbabveju. Ob tem je opozorila, da bi kontroverzno imenovanje lahko zasenčilo delo WHO.
Po mnenju Londona je odločitev o imenovanju Mugabeja še bolj presenetljiva v luči dejstva, da so ZDA in EU proti njemu uvedle sankcije zaradi zlorab človekovih pravic, nasilne represije in prirejanja rezultatov volitev v Zimbabveju.
Izpostavili sramotno prakso na področju človekovih pravic
Imenovanje Mugabeja kritizira tudi zimbabvejska opozicija. Glavna opozicijska stranka MDC je imenovanje označila kot smešno. »Zdravstveni sistem v Zimbabveju je v obupnem stanju, tako da je to žalitev,« je izpostavil predstavnik MDC Obert Gutu. Dodal je, da je Mugabe uničil zdravstveni sistem, sam pa z družino hodi na zdravljenje v tujino.
Kritične so tudi nevladne organizacije. »Glede na Mugabejevo sramotno prakso na področju človekovih pravic je njegovo imenovanje za ambasadorja dobre volje česarkoli prava sramota za WHO in za Tedrosa,« je tvitnil programski direktor nevladne organizacije za človekove pravice Human Rights Watch Iain Levine.
