Slobodan Bobić, obtožen umora soseda, invalida brez noge Jana Šoška, je sodnikom prvič razložil, kaj naj bi se usodnega 2. junija okoli poldneva dogajalo na vrtu hiše v Delavski ulici v ljubljanskem Zalogu. Glede obtožbe, da ga je najmanj 37-krat s sekiro udaril po glavi, je namreč doslej molčal. »Slišal sem en ali dva klica na pomoč, bil je sosedov glas. Jaz sem bil takrat v domači kuhinji, vrata terase pa so bila priprta. Ko sem prišel na sosedov vrt, je bil Šoško že mrtev, imel je štiri ali pet ran na glavi. Videl sem tudi storilca, ko je bežal. Toda bil je že 30 do 40 metrov stran, šel je proti gozdu. Bog je moja priča…« se je zagovarjal.
Petdesetletni Bobić je bil nekaj minut pozneje ob prijetju okrvavljen, danes je razložil, da zato, ker je pokojnega Šoška prevalil s trebuha na hrbet. Ko so ga opozorili, da so žrtev našli ležati na trebuhu, je ugibal, da ga je morda pozneje še kdo premikal. Kot je dejal, je imel kri po obrazu zato, ker se ga je dotaknil z rokami. Predsednica sodnega senata Špela Koleta ga je vprašala, kako si razlaga dejstvo, da sta ga dve priči na sosedovem vrtu videli zamahovati s sekiro – zaradi ograje sta ga sicer videli le od prsi navzgor, nad čim zamahuje, pa ne. Odvrnil je, da od tam, kjer sta stali, dogajanja na vrtu sploh nista mogli videti. Na vprašanje, zakaj bi ga soseda in materina negovalka z izjavo kar tako obremenili, pa ni odgovoril.
Padec s kolesa
Sodnica ga je opozorila na številne sveže praske, ki jih je takrat imel po glavi, vratu, ramah in hrbtu. Odgovoril je, da jih zagotovo ni bilo toliko, kot jih je v svojem poročilu zabeležil zdravnik, sicer bi ga morali odpeljati v bolnišnico. Nekaj pa jih je res imel, a zato, ker je dan prej padel s kolesa. Na vprašanje tožilca Marka Godca, v kakšnem odnosu sta bila s Šoškom, prijateljem iz otroštva, je razložil, da se mu je izogibal. Označil ga je za kriminalca (»ni bilo kaznivega dejanja, ki ga ne bi zagrešil, od posilstva do tatvin, umora«), ki naj bi bil še posebej neugoden in agresiven, če je bil vinjen. V takšnem stanju naj bi razbijal po vratih njegove hiše in kričal, da ga bo ubil ali mu prerezal vrat.
Danes so zaslišali tudi psihiatrično izvedenko dr. Mojco Zvezdano Dernovšek. Povedala je, da so Bobiću že leta 1994 v bolnišnici diagnosticirali shizofrenijo. Takrat so ga odpustili na lastno željo in napotili na ambulantno zdravljenje, a se napotka ni držal. Ko se je junija izvedenka poskušala z njim pogovoriti v priporu, je bil zelo nedostopen, previden, imel je obrambno držo, ko je hotela kaj izvedeti o njegovih duševnih težavah, pa je tudi vzrojil. Kot je dejala, shizofrenija pri različnih bolnikih poteka različno, v Bobićevem primeru očitno blago, saj je bil tudi po hospitalizaciji še zaposlen, in sicer kot varnostnik, in ni potreboval zdravil. Psihične stiske je izražal s telesnimi simptomi, ko ga je splošna zdravnica poskušala napotiti k psihiatru, pa je to odločno odklanjal.
Izvedenka znova v pripor
Dernovškovi ni uspelo ugotoviti, ali se njegova bolezen pojavlja kot rezidualna shizofrenija (ki se izraža s poudarjanjem telesnih težav, bizarnih načinov prehranjevanja, samotarstva in zoženih interesov) ali kot kronična shizofrenija z nenehno prisotnimi blodnjami in halucinacijami. To bi lahko ugotovili, če bi ga premestili na oddelek za forenzično psihiatrijo in ga nekaj tednov opazovali in mu dajali zdravila. Na tak način bi izvedenka tudi lahko ocenila, ali je bolezen kakor koli vplivala na njegovo prištevnost v času kaznivega dejanja.
Predlog o premestitvi je Bobić komentiral z besedami, da ga hočejo »zadrogirati, da bi izvedeli kaj več« oziroma, kot je bilo razbrati iz njegovih izjav, da bi ga pripravili k priznanju. Rekel je, da je bil ob prvem razgovoru z izvedenko bolan, imel naj bi pljučnico. Ponudil je, da bi se srečala še enkrat, ampak pred pričami, odvetnico in načelnikom zapora. Sodnica se je z novim razgovorom strinjala, izvedenka pa tudi. Ga je pa slednja opozorila, da mu bo tudi takrat postavljala neprijetna vprašanja. »Če ne bodo smiselna, bom molčal,« je izjavil. Sodnica pa mu je svetovala, naj odgovori tudi na takšna.
