Potem ko je na predobravnavnem naroku zanikal, da bi 2. junija malo pred poldnevom na vrtu vrstne hiše v Delavski ulici v ljubljanskem Zalogu umoril 50-letnega soseda, invalida brez noge Jana Šoška, se danes 50-letni Slobodan Bobić glede tega ni hotel zagovarjati. Sta ga pa toliko bolj obremenili dve priči. »Skozi okno sem ga videla. Imel je sekiro v roki, videti je bilo, kot da bi brez izraza na obrazu sekal drva. Bil je ves krvav po obrazu in zgornjem delu telesa,« je povedala Klavdija P., ki je takrat pri Bobićevih negovala obtoženčevo bolno mater. Zaradi ograje je videla le zgornji del Bobićevega telesa, kaj je na tleh, pa ne. A jo je vseeno postalo zelo strah. »Vedela sem, da je nekaj hudo narobe,« je pričala.
Zbežala je iz hiše in poklicala bližnjo sosedo Urško B., voznico avtobusa, ki se je ravno odpravljala v službo. Nekaj minut kasneje je avtobus parkirala na pločniku ob Šoškovi hiši. »Na vrtu sem zagledala Boba, ki je ves krvav mahal s sekiro,« je izjavila Urška B., ki tudi ni videla, nad kaj ali koga se je spravil Bobić. Pomislila je na Šoškovega psa, a se je bala, da ne gre zanj. »Če ubiješ čivavo, takoj umre in ni toliko krvi,« je razložila. Bobićev brat je, zaslišan v preiskavi, sicer zatrdil, da s ceste ali od sosedov dogajanja na Šoškovem vrtu zaradi žive meje in še dodatno razobešenega platna ni moč videti, a Urška B. je pojasnila, da je prizor opazovala z avtobusnega sedeža. Tudi Klavdija P. je vztrajala, da je videla, kar je navedla, in da je bil moški s sekiro nedvomno Bobić.
Vzrok neznan
Žena pokojnega si ni znala razložiti, kaj bi obtoženega lahko tako razjezilo, da bi se spravil nad njenega moža. Ko sta bila še najstnika, sta bila celo najboljša prijatelja. Potem se je Bobić poročil in odselil, ko se je pred leti vrnil, pa se nista več družila. Pred leti so imeli pri Šoškovih doma zabavo in Bobić je zaradi glasnosti klical policijo. Rekli so mu, naj drugič raje prej pride do njih, in ne kliče policije, a zaradi tega niso bili sprti. Se pa z njim niti niso trudili komunicirati, kajti vseskozi je bil mrk in grdo je gledal. »Bil je čudak. Raje smo se mu umaknili,« je povedala.
Včeraj so v sodni dvorani poslušali tudi posnetke klicev na policijo. Poleg Urške B. je (s telefona v Bobićevi hiši) na 113 klical tudi moški glas. Povedal je, da sosed leži na svojem dvorišču in da misli, da je mrtev. Toda še preden je policist sploh dvignil slušalko, je snemalna naprava policije zapisala moški glas (ni jasno ali isti ali drugi), ki je nekomu naročil: »Nemoj reči, da sam ga ja ubio, reci, da ga je netko drugi.« (Ne povej, da sem ga jaz ubil, reci, da ga je nekdo drug, op. p.) Sojenje se bo nadaljevalo sredi meseca.
