»Da obtoženi že 22 mesecev ždi v priporu, je nekaj nezaslišanega. Odprava pripora v tem primeru ni stvar vaše dobre volje, temveč vaša dolžnost, saj ste zavezani zakonu in pravu!« je sodni senat pod vodstvom Deje Kozjek pozval Jože Hribernik, odvetnik Mervana Šljivarja, obtoženega poskusa uboja Fadila Ferhatovića januarja lani v Fužinah. Tožilka Dragica Abrahamsberg je ugovarjala, češ da še vedno obstaja utemeljen sum, da je storil to kaznivo dejanje, prav tako tudi begosumnost in ponovitvena nevarnost, zaradi katerih so mu pripor odredili. Sodišče se je s temi argumenti strinjalo, tako da so Šljivarja odpeljali nazaj v pripor. Je pa sodnica poudarila, da bodo poskušali sojenje čim prej končati – če bodo prišle vse priče, morda že na prihodnji obravnavi 30. novembra.
Šljivarju za poskus uboja Ferhatovića sodijo že drugič, januarja lani je bil obsojen na šest let, a je bila sodba razveljavljena. Triindvajsetega januarja lani sta se pred lokalom na Kotnikovi v Ljubljani najprej sprla Šljivar in Ferhatovićev nečak. Ferhatović in Šljivar sta se po telefonu dogovorila, da se zvečer dobita v lokalu na Fužinah in spor nekako rešita. Na tamkajšnje parkirišče naj bi oba prišla oborožena: Šljivar sam, Ferhatović pa z nečakom in več pajdaši. Kri je hitro zavrela in, tako piše v obtožnici, Šljivar naj bi Ferhatovića ustrelil v trebuh, ta pa nasprotnika v stegno. Šljivarju so tudi zlomili nos, lične kosti ter kosti zgornje in spodnje čeljustnice. Brez hitre zdravniške pomoči bi se lahko za oba slabo končalo, Šljivarju se je med oskrbo za nekaj trenutkov celo ustavilo srce.
Od kod sledovi?
V preiskavi sta drug drugega skušala razbremeniti: Šljivar je trdil, da strel ni prišel iz Ferhatovićeve smeri, ta pa, da ga ni ustrelil Šljivar. Kljub temu je nato na sodišču Ferhatović dejanje priznal – zaradi povzročitve hude poškodbe je dobil deset mesecev zapora. Višji sodniki so nedavno prvostopenjskim naročili, naj Šljivarjev primer znova preučijo. Naj razčistijo možnost, da ni ustrelil prvi, in vprašanje, od kod na njegovi roki in jakni delci smodnika. Kot pravi Šljivar, se je držal za glavo, da bi se zavaroval pred udarci s topim predmetom (pištolo) in da so zato na pištolo prišle njegove biološke sledi, nanj pa sledi smodnika. Današnje zaslišanje forenzika Gorazda Pezdirja se je predvsem vrtelo okoli sledi na jakni, ki so jo policisti našli na tleh na parkirišču – očitno so jo tja dali reševalci. Pezdir se je strinjal z možnostjo, da bi lahko strelni delci prišli nanjo po streljanju. Na primer takrat, ko so jo dali na tla, že »okužena« s temi delci, ali pa so, ko je ležala na tleh, ti delci padli nanjo.
Delce z enako sestavo so našli tudi na volanu BMW-ja, s katerim se je Šljivar pripeljal na Fužine (in v katerega potem ni več vstopil). Kot za druge sledi je forenzik tudi za te dejal, da so tja lahko tja prišle po treh poteh: ali je oseba sama streljala, ali je bila v bližini, ali pa se je dotikala predmetov, na katerih so bili strelni delci. Po prepričanju Pezdirja se sledi na volanu nanašajo na »neki drug strelski dogodek«. Čeprav so sledi enake sestave, je bilo lahko uporabljeno drugo orožje, naboj ali kaliber, saj ne gre za delce s kako posebno specifično sestavo.
