Ob obilici sonca, ki nas spremlja v zadnjih dneh, človek kar hitro pozabi, da smo že globoko zakorakali v jesen. A nas obenem na to še hitreje spomnijo krajši dnevi, nagel padec temperatur, ko se sonce skrije, vlaga in jutranja ali večerna megla, odpadajoče listje z dreves… Vse to pa so tudi dejavniki, ki pomembno vplivajo na vožnjo in na katere bi se vozniki morali primerno odzvati, se jim prilagoditi.
Velik del jesenskih tegob, s katerimi vozniki pred tem nekaj časa niso imeli opraviti, torej predstavlja, poenostavljeno, slabša vidljivost. Na katero ima največ vpliva megla in na katero smo tudi na teh straneh opozorili že ničkolikokrat, a se vseeno zdi, da vozniki, ko se ta spusti, vselej počnejo enake napake. Zato še enkrat omenimo le nekaj nasvetov za vožnjo ob zmanjšani vidljivosti, ki nam jih je pomagal našteti Boštjan Smolej iz sektorja prometne policije: »Ko zapeljete v meglo, postopno, in ne sunkovito, zmanjšajte hitrost in povečajte varnostno razdaljo. Zanašajte se na vid in ne na elektronska pomagala, vklopite kratke žaromete in meglenke ter po potrebi utripalke, vozite previdno, počasi in z jasno glavo. Če pa postane megla pregosta, zapeljite na počivališče in počakajte, da se vremenske razmere izboljšajo.«
Nove tehnologije – večja varnost
Med nasveti se je seveda znašla tudi uporaba meglenk, ki jih mnogi vozniki, zavedno ali nenamerno, še vedno uporabljajo napačno. »Dejstvo je, da veliko voznikov uporablja meglenke ponoči ali v dežju, saj osvetlijo rob ceste. A obenem zaslepijo nasproti vozeče voznike in v takih primerih je njihova uporaba nepotrebna in nevarna. Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov ali kadar delujejo v funkciji prilagodljivih žarometov. Uporaba zadnjih meglenk pa ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo, na primer v koloni,« pravi Boštjan Smolej. Dodaja, da je globa za napačno uporabo meglenk 40 evrov in da je lani policija ugotovila 645 tovrstnih kršitev.
Kar zadeva vožnjo v megli, so zaradi visokih hitrosti, s katerimi lahko z območja dobre vidljivosti vanjo »pademo« tako rekoč hipoma, posebno nevarne avtoceste, na katerih pa je bilo v zadnjih letih glede preventive veliko narejenega. Kmalu bodo tako minila tri leta, odkar na odseku Domžale–Šentjakob stojijo prometni znaki, ki opozarjajo na zmanjšanje hitrosti v primeru slabše vidljivosti, in pripadajoče talne oznake, podobne pa so odtlej namestili tudi na Golem vrhu pri razcepu Nanos na primorski avtocesti ter na dolenjski avtocesti pri Grosupljem. »Sistem signalizacije je pokazal voznikom, kaj pomeni določena vidna razdalja v megli, saj menimo, da je zavedanje tega še vedno na zelo nizki ravni,« pravi vodja službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu Ulrich Zorin. Dodaja, da na določenih odsekih, na katerih je megla pogosta, že načrtujejo tudi dodatne ukrepe, kot so portali nad avtocesto, polportali, obvestilne table s spremenljivo vsebino… »Med drugim pa je na primorskem kraku (Goli vrh) v fazi priprave dokumentacije projekt implementacije smernikov LED, ki bodo vozniku v megli dodatno označevali rob vozišča. Ob tem smo vključeni v mednarodni projekt C Roads, v katerem bomo preizkusili nove sisteme prenašanja informacij voznikom. Že danes so avtomobili povezani prek omrežja s centralo proizvajalca, kjer imajo podatke, kdaj vozilo vklopi meglenko. V prihodnjih letih bomo te podatke skušali povezati s sistemi nadzora, vodenja prometa in navigacijo, kar pomeni, da ko bo več vozil vklopilo meglenke, bo to alarm, da je na nekem odseku megla,« še dodaja Zorin.
Kar zadeva slabšo vidljivost v jesenskem času, dodajmo le še opozorilo, na katero nas je spomnil vodja sektorja za vozniške izpite pri Javni agenciji RS za varnost prometa Robert Gril: »Ker so noči daljše in je nočne vožnje več, vozniki pa se je v poletnem času odvadijo, je treba pri vožnji v mraku in temi več pozornosti posvetiti pešcem in kolesarjem, saj jih lahko mrak ujame na cesti brez ustrezne osvetlitve.«
Preveriti stanje vozila
Seveda pa vožnja v poslabšani vidljivosti ni edina tegoba jesenskega časa. Ker je v zraku več vlage, so ceste bolj spolzke, glede slabšega oprijema pa je po besedah Roberta Grila treba omeniti še (vsaj) dve stvari: »Jeseni naj bodo vozniki pozorni tudi na listje na vozišču, predvsem kadar ceste potekajo ob gozdovih. Mokro listje na cesti močno poslabša oprijem pnevmatike z voziščem in podaljša zavorno pot. Ob tem pa so jeseni nekatere ceste pogosto onesnažene z zemljo, zaradi spravila poljščin, kar še posebno ob dežju poslabša oprijem, podobno kot pri poledici.« In še na nekaj je treba opozoriti – zaradi več razlogov jeseni večkrat na ceste zaide divjad, zato morajo vozniki na območjih, na katerih jih na to opozarja signalizacija, prilagoditi hitrost. Kjer signalizacije ni, a so ob cesti pašniki in gozdovi, pa naj tudi spremljajo dogajanje širše ob vozišču in so pozorni na morebiten odsev oči živali, osvetljenih z žarometi.
Je pa, čeprav poletje ne bi smelo pustiti resnejših posledic, zdaj tudi primeren čas za pregled in pripravo avtomobila na spremenjene razmere, ki jih prinašata jesen in še bolj zima, katere vpliv se lahko čuti že precej pred njenim »uradnim« prihodom. »Jesen je čas s temperaturami, ob katerih je že smiselno razmišljati o zimskih pnevmatikah – četudi je do zakonsko obveznega roka zamenjave, torej 15. novembra, še nekaj časa. Velja namreč, da gumena zmes letnih pnevmatik dobro opravlja svoje delo le do temperature sedem stopinj Celzija. Ob tem moramo tekočino za stekla zamenjati z zimsko vsako leto, za kar je treba poskrbeti, še preden se temperature spustijo pod ničlo, preverimo pa tudi metlice brisalnikov – vsako zaznano poslabšanje delovanja naj bo opomnik za menjavo. Dobra vidljivost je namreč eden ključnih pogojev za varno vožnjo, zato morajo brisalniki delovati brezhibno, ob tem pa seveda ne gre pozabiti na sistem ogrevanja, hlajenja in odroševanja vseh steklenih površin, luči…« opozarja inštruktor varne vožnje pri AMZS Brane Legan in dodaja, da lahko marsikaj od naštetega postorimo sami, dobrodošel pa je tudi preventivni pregled vozila.