Sodobna tehnologija si z največjimi koraki utira pot v svet avtomobilov. Danes skoraj ni mehanskega sestavnega dela, ki ni postal »pametnejši« po zaslugi elektronike. Samo v BMW-jevih vozilih je na primer delež električnih oziroma elektronskih sestavnih delov že več kot 30 odstotkov. In se z vsako generacijo modela še povečuje. Da pa bi vse te dele smiselno povezali v eno delujočo celoto, potrebuje vozilo elektronsko arhitekturo, hitre in prilagodljive sisteme, ki so odporni proti zunanjim vplivom in ki se znajo popravljati pravzaprav sami od sebe.
Avtomobili so torej postali pravi računalniki na štirih kolesih, in če vse poteka nemoteno, voznik in potniki delovanje sistema sploh ne opazijo. No, opazijo ga tako, da z njim nimajo nobenih težav. Miha Jezovšek, tehnični inštruktor pri Autocommercu, zastopniku znamke Mercedes, tako pravi, da se je pravi razvoj elektronike začel v začetku 90. let prejšnjega stoletja. »Za primer vzemimo model S. Pred približno dvajsetimi leti je imel vgrajenih okoli petnajst krmilnih enot, danes je v vozilu nove generacije število že preseglo 110. Glavni dejavniki razvoja avtomobilske elektronike so bili na začetku varnost, sledila je ekologija, posledično pa se je povečalo udobje potnikov. Se pravi, da lahko rečemo, da se je elektronski razcvet začel zaradi razvoja elektronskih sistemov, kot sta ABS in ESP. S povečanim poudarkom na izdelavi pogonskih motorjev, čim bolj prijaznih do okolja, so bili razviti številni sistemi, ki zmanjšujejo količino za okolje škodljivih snovi. Današnji sistemi, na primer skeniranje ceste pred vozilom, avtonomno parkiranje in podobni, so bili prvenstveno razviti za povečanje varnosti, povečujejo pa tudi udobje in varnost potnikov,« pojasnjuje Miha Jezovšek.
Servisa ni brez računalnika
Sicer lahko v grobem sisteme izpred desetih ali 15 let primerjamo z današnjimi. A več sistemov je v razvoju zahtevalo vse več krmilnikov, zato ima povprečen avtomobil, ki ne spada v sam vrh ponudbe neke znamke, lahko že več kot 50 krmilnikov. »A opaznejšega združevanja krmilnikov še ni bilo, bistveno pa se je spremenila njihova komunikacija, diskretne kabelske povezave so zamenjali digitalni sistemi komunikacije, kot so CAN-bus, LIN-bus, FLEX-Ray, optične povezave in podobno. Ti omogočajo, da vsi krmilniki prejemajo 'vse informacije' in podatke v realnem času ali z minimalno zakasnitvijo. To z običajnimi kabli ne bi bilo izvedljivo, v vozilih bi zmanjkalo prostora za potnike,« je povedal Frenk Grilc, vodja skupine za tehnično usposabljanje pri Porsche Slovenija.
Sicer lahko povprečni uporabnik avtomobilov razvoj elektronike v avtomobilih najhitreje opazi na servisu ali če bi morda potreboval pomoč na cesti. V preteklosti je bilo namreč za redni servis ali hitro popravilo manjših napak dovolj imeti dve spretni roki in nekaj osnovnega orodja, danes pa servisa brez priklopa vozila na računalnik tako rekoč ne poznamo. Rok Istenič iz Renaulta Slovenija pravi, da so zdaj mehaniki vozil pri vzdrževanju in popravilu vezani na napravo: »Takih naprav v preteklosti niso potrebovali, po drugi strani pa ta servisni računalnik pomeni velik napredek, saj je zdaj mogoč precej bolj natančen vpogled v drobovje vozila, obenem pa je nemogoče, da bi recimo kako vozilo ušlo tovarniškemu vpoklicu, saj se vsi posegi zapišejo v sistem. Uporaba računalnika je torej nuja, ki pa zaradi svojih prednosti odtehta svojo prisotnost.«
Napak več, a jih lažje odpravljajo
Seveda ves ta napredek pomeni nekaj dobrega, a tudi slabega za uporabnika. Med dobre strani Peter Uršič, vodja razvoja naprednih tehnologij v Hidrii, šteje zanesljiv vžig v vseh razmerah, visoko raven udobja, povezljivost in predvsem večjo varnost. »Med te velja šteti varnostni meh, sistema ABS in ESP ter možnost precejšnje samodejne vožnje z radarskim tempomatom in sistemom za ohranjanje in opozarjanje smeri vožnje. Med slabe strani pa lahko štejemo možnost okvare na elektroniki oziroma tipalih, popravilo je tako nekaj dražje, pa manjšo robustnost elektronskih sklopov v avtomobilu, s tem pa se je zmanjšala delovna doba vozila,« pravi Peter Uršič. Po njegovem se namreč avtomobili tako pogosteje kvarijo, a je odpravljanje napak lažje, saj se popravljajo na podlagi diagnostike. Praviloma pa mehanik zamenja cel elektronski sklop, le malo stvari se dejansko tudi popravlja.
Podobno meni Miha Jezovšek, ki dodaja, da sta se z elektronskimi sistemi, krmilnimi ali krmiljenimi, zelo izboljšala varnost avtomobilov in udobje v njih, zmanjšal pa se je škodljiv vpliv avtomobila na okolje. »Ne glede na mnenje o elektroniki v avtomobilih je dejstvo, da bo v prihodnosti elektronike samo še več. Pri zanesljivosti elektronskih sistemov je situacija podobna kot pri pametnih telefonih. Z rednimi posodobitvami sistemov je zanesljivost delovanja izjemno dobra. Prav tako se bodo nekatere posodobitve programske opreme dogajale tudi samodejno na daljavo.«
Prihodnost in razvoj elektronike v vozilih postavlja inženirje pred zanimive izzive. Ti sistemi bodo omogočali nadaljnji razvoj k popolni avtonomni vožnji, nato popolno elektrifikacijo vozil in še bi lahko naštevali. Peter Uršič iz Hidrie meni, da je ravno pri razvoju na področju elektrifikacije vozil treba zagotoviti še toliko virov, da se ta gotovo ne bo zgodila tako hitro ali čez noč, kot pravijo najbolj optimistične napovedi. »Prehod bo šel najprej z optimizacijo motorjev z notranjim izgorevanjem, da bodo ti porabili manj goriva in v okolje izpuščali manj škodljivih snovi. Pri našem podjetju se veliko ubadamo tudi s sistemi za hladni zagon dizelskih motorjev, pa s ključnimi deli volanskih sistemov, ki so narejeni z metodo tlačnega litja aluminija, zaradi česar so vozila lažja in porabijo manj goriva. Prav tako razvijamo napredne visoko učinkovite elektromotorje. Od leta 2018 pa bodo nova dizelska vozila, ki bodo uporabljala Hidrijin sistem za hladen zagon dizelskih motorjev, v okolje spustila tudi 30 odstotkov manj do okolja škodljivih snovi.
In res, odprte so vse možnosti pri razvoju elektronike, ki se bo vedno bolj selila na področja, kjer si jo danes še težko zamišljamo. Nekoč pa bo desetine ločenih krmilnikov zamenjal en centralni krmilnik, predvsem pri električnih vozilih. Opazen je namreč splošni trend miniaturizacije komponent, povečanja procesorskih in drugih zmogljivosti ter možnosti, ki jih povezani sistemi omogočajo.
