Število bolnikov s sladkorno boleznijo se tudi v Sloveniji vztrajno povečuje. Lani je zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni prejemalo okoli 108.600 bolnikov, leta 2007 pa manj kot 80.000 bolnikov.
K takšnemu porastu so sicer prispevali tudi uvedba novih zdravil in smernice za zgodnejši pričetek zdravljenja z zdravili, s tem pa se je za polovico zmanjšal delež nemedikamentozno zdravljenih. Razloge za porast sladkorne bolezni le deloma lahko pripišemo staranju prebivalstva, četudi gre visoko prevalenco sladkorne bolezni tipa 2 pripisati dolgoživi družbi.
Hitro večanje števila oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 v zadnjih letih strokovnjaki pripisujejo več dejavnikom: že omenjenim demografskim spremembam z večanjem starejše populacije, pojavljanja sladkorne bolezni pri nižji starosti, izboljšanemu zdravljenju, manjši umrljivosti in daljšem preživetju oseb s sladkorno boleznijo, spremenilo se je razmerje odkrita/neodkrita sladkorna bolezen, pogostejše je pojavljanje novih primerov sladkorne bolezni, ki se povečuje s porastom čezmerne telesne teže in debelosti med prebivalci.
Vse več odkritih bolnikov v vse zgodnejšem obdobju bolezni je posledica uvedbe programa za zgodnje odkrivanje visoko ogroženih oseb in sladkorne bolezni, ki poteka v ambulantah družinske medicine že od leta 2002, referenčne ambulante pa so to od leta 2011 dodatno okrepile. Učinek takega presejanja za visoko tveganje je zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni in s tem porast števila ljudi, ki jemljejo zdravila za zniževanje sladkorja v krvi, pojasnjujejo pri NIJZ.
Pojavnost diabetesa kaže na neenakosti v zdravju
Pojavnost sladkorne bolezni je povezana tudi s socialnimi neenakostmi v zdravju, kar se kaže z večjim in hitrejšim naraščanjem sladkorne bolezni v skupinah z nizkim socialnoekonomskim položajem, opozarjajo pri NIJZ. Pri teh skupinah ljudi so pogostejši tudi drugi dejavniki tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni: kajenje, debelost, povišan krvni tlak. Zlasti s pristopi za prikrajšane skupine prebivalstva bi lahko v prihodnje zaustavili naraščanje števila bolnikov s sladkorno boleznijo.
Integrirana oskrba
Pri obvladovanju sladkorne bolezni in njenih kroničnih zapletov bolnikom pomaga veliko zdravstvenih in drugih strokovnjakov na različnih ravneh zdravstvenega varstva, je na nacionalni konferenci o obvladovanju sladkorne bolezni, ki je včeraj potekala v organizaciji NIJZ in ministrstva za zdravje, spomnila državna sekretarka na ministrstvu Ana Medved. Na konferenci so izpostavili pomen integrirane oskrbe pri obvladovanju te bolezni.
»Integrirana oskrba za bolnika pomeni, da od zdravstvenih delavcev povsod (v zdravstvenem domu, specialistični ambulanti in terciarnem centru) dobi enaka navodila, da se ta ne izključujejo, da so zdravstveni delavci med seboj povezani ter da pri zdravstveni oskrbi v največji možni meri upoštevajo bolnikove želje. Taka oskrba daje za bolnika optimalne izide,« je povedala. Zato ni pomembno le, da vsi v zdravstvu in socialnem varstvu upoštevajo iste strokovne smernice in se držijo enotnih protokolov obravnave bolnika, temveč tudi, da so njihove dejavnosti med seboj usklajene, povezane in se dopolnjujejo.
Po svetu so razvili različne metode integrirane oskrbe. Različne modele razvijajo tudi pri Svetovni zdravstveni organizaciji, da lahko države izberejo pristop, ki jim najbolj ustreza, je povedala Darina Sedlakova, vodja urada SZO v Sloveniji.
V osmih letih, kar izvajamo nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni, smo tudi v Sloveniji razvili mnoge dobre prakse koordinirane obravnave sladkornih bolnikov, smo slišali na konferenci. Pri nas integrirane oskrbe ne razumemo samo kot sodelovanje zdravstvenih delavcev na primarni in sekundarni ravni, torej v zdravstvenih domovih in specialističnih ambulantah, ampak je velik poudarek tudi na skupnostnem pristopu – da je posameznik in ne sistem v središču delovanja celotnega zdravstvenega, socialnega in šolskega sistema, je povedala Vesna Kerstin Petrič iz ministrstva za zdravje.
V zdravstvenem sistemu se je obravnava sladkornih bolnikov poglobila tudi z uvedbo referenčnih ambulant, ki jih zdaj po državi deluje 733. Svetovanje za zdravje v obliki zdravstvenovzgojnih in psihoedukativnih delavnic izvajajo tudi zdravstvenovzgojni centri, ki delujejo pri zdravstvenih domovih in katerih naloga je preventiva srčno-žilnih bolezni.
Delovanje teh enot zdaj nadgrajujejo s centri za krepitev zdravja. Tako bodo po prvih treh pilotnih centrih mrežo v prihodnjem letu razširili s 25 novimi. V njih bodo timsko delovali diplomirana medicinska sestra, fizioterapevt in psiholog, del dejavnosti pa bodo posvetili tudi edukaciji ljudi s sladkorno boleznijo.
