"Poleg tega mora vsak dan jemati zdravila za visok tlak in zniževanje maščobe v krvi. Seznam zdravil je včasih daljši, način jemanja pa povsem različen. Vse to so skrbi bolnika s sladkorno boleznijo," iz izkušenj ve zdravnica, asist. dr. Jelka Zaletel Vrtovec, ki je tudi predsednica Diabetološkega združenja Slovenije.
Sladkorna bolezen je velik javnozdravstveni problem. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da ima na svetu 246 milijonov odraslih (5,9 odstotka prebivalstva) sladkorno bolezen, približno 308 milijonov odraslih (7,5 odstotka prebivalstva) pa ima tako imenovano moteno toleranco za glukozo, predstopnjo za razvoj sladkorne bolezni. Napovedujejo, da bo leta 2025 na svetu skupno več kot 15 odstotkov sladkornih bolnikov in tistih, ki že imajo moteno toleranco za glukozo. Pogostost sladkorne bolezni se povečuje tudi v EU, saj je imelo to bolezen leta 2003 7,6 odstotka prebivalcev, tri leta pozneje že 8,6 odstotka, leta 2025 pa naj bi imelo sladkorno že več kot deset odstotkov prebivalcev v EU.
Vsak četrti Slovenec ima zvišan krvni sladkor
Številke niti v Sloveniji niso bistveno drugačne. Ocenjujejo, da je pri nas okoli 125.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, kar je 6,2 odstotka celotne populacije. "Kaže pa, da bo imel pri nas že prihodnje leto vsak četrti prebivalec zvišan krvni sladkor," opozarja doc. dr. Marko Medvešček.
Čeprav poznamo sladkorno bolezen tipa 1, sladkorno bolezen v nosečnosti in nekatere druge tipe sladkorne bolezni, ima kar 95 odstotkov bolnikov sladkorno bolezen tipa 2. Večinoma jo prepoznajo po 40. letu starosti, vrh pa se pojavi med 60. in 70. letom. Ta oblika sladkorne bolezni je predvsem odraz nezdravega življenjskega sloga in povečane telesne teže. Ljudje običajno kar dolgo živijo s to boleznijo, ne da bi zanjo sploh vedeli oziroma bi jim zdravnik postavil diagnozo. Če se bolezen dolgo ne začne zdraviti, se začnejo kopičiti težave. Pogosto spremljajo sladkorno bolezen tudi previsok krvni tlak in maščobe. Previsok krvni sladkor v letih, ko ga ne zdravimo, okvari drobno in veliko ožilje in povzroča možgansko in srčno kap, ledvično odpoved, slepoto, okvaro živcev in privede tudi do amputacij nog. Vse te zaplete bi lahko preprečili, če bi začeli sladkorno bolezen zdraviti dovolj zgodaj.
Boj proti debelosti
V Sloveniji je stroka smernice za zdravstveno oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 pripravila leta 2007. Njihov cilj je bil izboljšanje in poenotenje strokovnega znanja vseh zdravnikov oziroma diabetoloških ekip, v prvi vrsti na primarni ravni. Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni, ki je v javni obravnavi do 25. novembra letos, pa je dokument, o katerem se je v Sloveniji govorilo že 20 let. "Cilj nacionalnega programa," pravi Vesna Kerstin Petrič iz ministrstva za zdravje, "je zmanjšati naraščanje števila sladkornih bolnikov, bolezen preprečiti pri tistih z velikim tveganjem, povečati zgodnje odkrivanje in zmanjšati število zapletov pri sladkorni bolezni." Te naloge bomo po mnenju Ivana Eržena, državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje, lahko dosegli, saj gre za program, v katerem partnersko sodelujejo ministrstvo za zdravje, zdravstvena blagajna, stroka in bolniki. Erženu je pritrdil tudi prof. dr. Igor Švab, predstojnik katedre za družinsko medicino, ki je navdušen, saj se zaveda, da je težko napisati uravnotežen dokument, ki zajame vse stroke, ki jih bolnik potrebuje in tudi bolnika samega. "Prihodnja leta se bo število sladkornih bolnikov še povečevalo. Če se tega problema zdaj ne bomo lotili dovolj resno, se bomo kmalu znašli v razmerah, ko ne bomo mogli zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe vsem, ki jo bodo potrebovali. Zato bomo svoje delovanje usmerili predvsem v programe, s katerimi bomo zmanjševali dejavnike tveganja za sladkorno bolezen," zagotavlja Eržen in pravi, da bo glavna naloga preventivnih programov za spreminjanje načina (nezdravega) življenja omejevanje epidemije debelosti. Od leta 2005 imamo pri nas nacionalni program prehranske politike, vendar se bo po Erženovih besedah treba še truditi za njeno doslednejše izvajane tudi na področju oglaševanja nezdrave prehrane, saj spodbuja nezdrave prehranjevalne navade in tako povečuje število debelih in predebelih, s tem pa tudi bolnih.
Za omejitev oglaševanja nezdrave hrane
Slovenija se je priključila tako imenovani norveški iniciativi v sklopu Svetovne zdravstvene organizacije, ki se trudi, da bi tudi širša EU spoznala škodljive posledice nekritičnega oglaševanja prehranskih izdelkov. "Z omejitvijo oglaševanja nezdrave hrane znotraj nacionalnih meja ne naredimo veliko. Zato se bomo o ukrepih omejevanja oglaševanja škodljivih prehranskih izdelkov predvsem otrokom in mladostnikov dogovarjali z EU," obeta Kerstin-Petričeva.
Grozeče epidemije kronične nenalezljive sladkorne bolezni se je Slovenija vsaj na deklarativni ravni - tokrat - lotila strumno. Do konca novembra bo delovna skupina pripravila še akcijski načrt do leta 2011, ki bo definiral procese, s katerimi bi lahko naredili ključne premike za obvladovanje sladkorne bolezni. V ospredju akcijskega načrta bodo spremljanje sladkorne bolezni, dejavno vključevanje bolnikov v proces zdravljenja in prenos odgovornosti za sladkornega bolnika na njegovega osebnega zdravnika.
