»Planine so vrednota in prepoznavna značilnost Bohinja, zato želimo v naslednjih desetih letih ohraniti pašo na vseh danes še delujočih planinah ter po njih še bolj razširiti sirarstvo,« so med drugim zapisali avtorji Strateškega koncepta trajnostnega razvoja planin v Občini Bohinj.
V dokumentu z opredeljenimi cilji in začrtano potjo do njih se se akterji zavezali tudi, da bodo podpirali takšne zakonodajne rešitve, ki bodo zagotavljale gospodarsko vzdržnost planin. Strateški koncept so pripravili v radovljiškem svetovalnem in razvojnem podjetju K&Z v sodelovanju s predstavniki občine Bohinj, kranjske območne enote kmetijsko-gozdarske zbornice, zavodov za varstvo kulturne dediščine in za varstvo narave ter Triglavskega narodnega parka. Dokument naj bi kmalu obravnavali bohinjski občinski svetniki.
Trinajst planin že opuščenih
Avtorji dokumenta so v občini našteli 52 planin, v določeni obliki kmetijske rabe jih je 39, 13 pa je opuščenih. »Na to, da omenjene bohinjske planine živijo, smo zelo ponosni in v tej smeri moramo nadaljevati,« poudarja župan občine Bohinj Franc Kramar. »Občina za to lahko zagotovi ustrezno infrastrukturo, kamor sodi na primer urejanje cest, vodovodov… Nikakor od ljudi, ki opravljajo dejavnosti na planini, ne moremo zahtevati, da naokrog hodijo v coklah in da si kuhajo v črni kuhinji,« dodaja.
Da mora občina skupaj z drugimi akterji v Bohinju prispevati svoj delež k urejanju dostopov do planin, vodne oskrbe in podobnih dejavnikov, pomembnih za ohranjanje kmetijske dejavnosti, v dokumentu opozarjajo tudi avtorji. Ob tem navajajo podatek, da današnje območje delujočih planin predstavlja le 17 odstotkov površine delujočih planin iz leta 1963. Zato je obujanje sirarstva ob tradicionalni planinski paši za razvoj planin ključnega pomena. Tako je ponovno delovanje sirarne na planini Zajavorniki pred nekaj leti kmetijski svetovalec enote Bohinj Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj Dušan Jović označil za praznik bohinjskih planin. Avtorji dokumenta menijo, da bi bilo treba sirarne na planinah še tesneje povezati in posodobiti sirarsko pot med njimi.
Navsezadnje dejavnosti, ki so v prvi vrsti kmetijske, v planine privabljajo tudi turiste, kar kmetom lahko predstavlja dodaten vir zaslužka.
Butični turizem za debelejše denarnice
Omogočanje razvoja turizma na planini so avtorji dokumenta uvrstili med enega od sedmih ključnih ciljev razvoja in mu nadeli oznako pomembnosti. Na planinah, kjer je za to interes, bi bilo po njihovem mnenju treba omogočiti butično turistično ponudbo, ki bi zajemala tradicionalno kulinariko, programe doživljanja planin in izobraževanja, možnosti prenočevanja na planini in podobno. Kljub vsemu turizem na planinah lahko zgolj dopolnjuje primarno kmetijsko dejavnost. Za butične kakovostne programe pa bi bili obiskovalci pripravljeni plačati nadpovprečno ceno, so prepričani avtorji.
»Obiskovalci v Bohinju precej povprašujejo po tovrstnih doživetjih,« pravi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus in dodaja, da prav to tudi spodbuja kmetijstvo, to pa je ključnega pomena za obstoj planin. »Obe dejavnosti morata iti z roko v roki.«
To poudarjajo tudi avtorji strateškega koncepta. Izpostavljajo, da je za dolgoročno ohranitev planinske paše treba ustaviti upadanje živinoreje v dolini. K takšnemu sklepu so jih med drugim privedli podatki: »Medtem ko je bilo leta 1960 v Bohinju še 2942 govedi, jih je bilo po podatkih popisa kmetijstva leta 2000 le še 1678, leta 2010 pa 1577.« Poletne planinske paše je po njihovih ocenah deležna približno tretjina živine.
