V Sloveniji imamo zgolj dva rolerska kluba – v Ljubljani in Kranju, ki skupaj štejeta okoli petindvajset tekmovalcev rolarjev. Pravih rolerskih poligonov, tako imenovanih rolerskih pist, pri nas nimamo in tako njihovi treningi pogosto potekajo kar po manj prometnih cestah in kolesarskih stezah.
»Po avtomobilski cesti ni dovoljeno rolati, je pa to mogoče početi po kolesarski stezi, ampak le, če se pelješ do petindvajset kilometrov na uro. Tudi po pločnikih vožnja z rolerji ni dovoljena. Brez prekrškov lahko vadimo zgolj na parkiriščih in igriščih,« pojasni najboljša slovenska tekmovalka v rolanju Ana Odlazek.
Petindvajsetletna članica Rolerskega kluba Ljubljana se z rolanjem ukvarja od svojega dvanajstega leta starosti. Pred tem se je posvečala baletu in atletiki. Njena omara je polna lovorik tako z domačih kot tujih tekmovanj. Največ ji pomeni 8. mesto na evropskem prvenstvu iz leta 2008 na Nizozemskem, v nadvse lepem spominu ima tudi dve srebrni kolajni s svetovnih pokalov v maratonu.
Poleg posebne steze v Kranju, kjer izvajajo tekmovanja v hitrostnem rolanju, so najpogostejši poligoni za treninge Kardeljeva ploščad v Ljubljani, a je tamkajšnji asfalt v zelo slabem stanju, ter manj obljudene kolesarske steze na Gorenjskem in Obali. Najpriljubljenejši sta cesta Izola–Koper in kolesarska pot Parenzana. »Pozimi v Sloveniji bolj malo rolamo, le ob suhem vremenu, občasno se zapeljemo na Primorsko, kjer je topleje,« je iskrena sogovornica.
Najprej na travi
Za varnost in brezskrben rolarski rekreativni užitek so potrebni kakovostna čelada, ščitniki za zapestja, komolce in kolena ter poleti tudi zaščitna sončna očala. Najpomembnejši del opreme so seveda rolerji. Teh je na trgu več vrst: od terenskih do fitnes, hitrostnih, hokejskih, otroških in še kakšnih. Kupimo jih lahko v vseh večjih trgovskih centrih in specializiranih ponudnikih s športno opremo. Bolj kot na barvo in ceno bodimo pozorni na kakovost, udobnost in zračnost modelov.
O tem, kako izbrati sebi primeren model rolerjev, Odlazkova pojasni: »Morajo se prilegati stopalu in ne smejo biti premajhni. Prav tako morajo objeti in stisniti gleženj. Peta naj nepremično stoji na mestu in naj se ne giba prosto po čevlju. Bolje je, da so rolerji malo trši kot preveč mehki. Odlično je, da imajo kovinsko podvozje, ker so dlje časa funkcionalni.«
Tudi število koles je še kako pomembno, poudarja sogovornica. V zadnjem času so modna tri kolesa, ki so primerna za sprinterska tekmovanja. Za začetnike in rekreativce so priporočljivi rolerji s štirimi kolesi. Večja in trša kolesa so primernejša za hitrostno rolanje in maratonske kategorije. Velja nepisano pravilo, da so za začetnike priporočljiva kolesa z 80-milimetrskim premerom, za bolj izkušene pa 90-milimetrska kolesa.
Strokovnjaki s področja rolanja poudarjajo, da se lahko učenje oziroma navajanje na kolesca začne že pri otrokovem četrtem letu starosti, najugodnejši čas za učenje rolarskih spretnosti pa je okoli šestega leta starosti. Najhitreje se rolanja naučimo na tečajih pri licenčnih učiteljih.
»Treba je začeti postopoma. Otroke pa tudi vse druge vadeče najprej prilagodimo na rolerje. Postavimo jih na travo, kjer se seznanijo z rolerji. Sledi hoja po travi, počasi gremo na asfalt, kjer se navadijo na drsenje. Pri tem uporabljamo različne metode in vaje. Izvajamo 'limonce', 'sončke', slalom, ustavljanje, pravilno padanje…« sistematično učenje opiše aktivna športnica, ki se zadnja štiri leta odlično počuti tudi v vlogi trenerke in učiteljice rolanja. V sklopu kluba dvakrat na leto priredijo brezplačne rolarske delavnice.
Odrgnine so sestavni del
Kaj pa poškodbe pri rolanju? »Rolanje je varen šport. Sama do zdaj nisem imela nobenega zvina ali zloma. Tudi vadečim, s katerimi sodelujem, se ni zgodilo nič hujšega od odrgnin in modric, ki pa so sestavni del tovrstne aktivnosti. Otroci morajo zaradi pogostejših padcev na začetku paziti na svoja zapestja,« zaupa sogovornica.
Študentka fakultete za šport, ki so jo letos organizatorji povabili tudi na rolarsko tekmovanje na Kitajsko, ki je štelo za svetovni pokal in od koder se je domov vrnila s petim mestom, pravi, da uspešne tekmovalce v rolanju odlikujejo odlična kondicijska priprava, dobra tehnika in moč ter taktika. Najuspešnejše države na svetu v tej športni panogi so Kolumbija, Kitajska, Koreja, Belgija, Italija in Nizozemska. Najboljši tekmovalci se tekem udeležujejo v vsakem vremenu, tudi ob močnih nalivih. Za tekme v dežju obstajajo tudi prav posebna kolesa za dež.
Ne le rekreativci in profesionalni tekmovalci, rolanje zlasti v svojem pripravljalnem obdobju kot vadbeno sredstvo uporabljajo tudi nekateri vrhunski športniki iz drugih panog, predvsem tekači na smučeh, smučarji in nordijski kombinatorci. Še posebej poleti ter vselej ob lepem in suhem vremenu pa je rolanje zabavna, enostavna in dinamična prostočasna aktivnost. Z malo vaje in truda je možno dosegati visoke hitrosti in to je tisto, kar najbolj privablja navdušence nad vožnjo s kolesi.
