Ob ponedeljkovi skupščini delničarjev Certe holdinga se je vzporedno, številnim novinarjem in javnosti prikrito, na parkirišču pred stavbo uradnega dogajanja odvila še ena skupščina. S pomočjo odvetnika Vladimirja Bilića in notarke Sonje Železnik so jo izvedli predstavniki civilne iniciative Ozaveščena Cerkljanska, ki nasprotujejo Batageljevemu vstopu v holding. Danes je v javnosti zaokrožil zapisnik vzporedne skupščine, notarka Železnikova, ki ga je podpisala, o tem ni želela dajati nobenih izjav. Odgovoriti ni želela niti na vprašanje, ali je listina sploh pristna, saj skupščine nihče od prisotnih ni videl.
Pooblaščenci že prej angažirali svojo notarko
A izkazalo se je, da zapisnik ni šala. Še preden je Marjanu Batagelju s svojim lastništvom v holdingu (49,1 odstotka), pomočjo Ilirike in krepko podporo ostalih malih delničarjev (potrdila za zastopanje mu je oddalo 226 delničarjev) na regularni skupščini uspelo zamenjati nadzornike v holdingu, je na parkirišču osem pooblaščencev delničarjev že izpeljalo svojo vzporedno skupščino. Z 20 odstotki glasovalnih delnic so soglasno imenovali nadzorni svet – seveda z drugačnimi imeni, kot jih je predlagal Batagelj. Za prvega moža nadzornega sveta so denimo imenovali drugega največjega lastnika Jožefa Močnika, ki je medtem sedel na regularni skupščini. Po neuradnih podatkih pa naj bi ta nadzorni svet kasneje na konstitutivni seji imenoval tudi novega predsednika holdinga. To naj bi bil Sergej Racman, podjetnik, ki je v Ljubljani zgradil in potopil družbo Kolosej, na Primorskem pa se je neuspešno potegoval za gradnjo igralniško-zabaviščnega središča. Racman je trenutno lastnik 1,6 odstotka delnic Certe holdinga in čeprav v civilni iniciativi pred dnevi niso hoteli potrditi povezave z Racmanom, so zdaj njihove povezave jasne. Odvetnik civilne pobude Ozaveščena Cerkljanska tega ni želel ne zanikati in ne potrditi.
»V dani situaciji smo bili prisiljeni narediti najboljše za delničarje,« je vzrok za vzporedno skupščino komentiral član civilne iniciative Sebastjan Kerčmar. V zapisniku vzporedne skupščine je moč prebrati, da so svojo organizirali, ker jih na regularno skupščino niso spustili. A to ne drži, saj so na skupščino imeli vstop vsi pravilno in pravočasno prijavljeni delničarji, tudi pooblaščenci, ki so kasneje pripravili vzporedno skupščino. Da bi bil to res pravi razlog, gre dvomiti tudi zaradi tega, ker so pooblaščenci očitno za to že prej angažirali svojo notarko, ki je v Cerkno prišla iz Ilirske Bistrice. Ima torej parkiriščna skupščina sploh lahko kakšne posledice ali je zgolj »navaden shod«, kakor jo je označil Batagelj? »Če bi to res držalo, da na skupščino niso imeli vstopa, bi jo lahko spodbijali in ničnost sklepov dosegli na sodišču,« pravi pravnik Miha Juhart in dodaja, da gre za zelo nenavaden primer. Meni, da je ob pravilno izpeljani regularni skupščini takšna vzporedna skupščina nična in zato nima pravih posledic in bodo njeni sklepi težko vpisani v sodni register. »Če je kje treba upoštevati pravo v sistemu delniških družb, je to ravno pri sklicu skupščine,« zatrjuje pravnik. Podobno meni odvetnik, ki tudi sam vodi skupščine družb, a ne želi biti imenovan. Prepričan je, da parkiriščna skupščina nima veljave, prav tako sodišče ne bi smelo vpisati takšnih sklepov v sodni register in zato tudi izpodbijanje teh sklepov ne bo potrebno.
Odvetnik Žarko Tatalovič, tesen Batageljev sodelavec, je danes sicer imel na voljo drugačno razlago in je že napovedal, da bodo morali sklepe vzporedne skupščine izpodbijati na sodišču, vmes pa se jim lahko zgodi celo to, da udeleženci vzporedne skupščine v času, ko bo o veljavnosti odločalo sodišče, na silo prevzamejo oblast v holdingu. Podobna parkiriščna oziroma stopniščna skupščina se je pred osmimi leti zgodila v Pivovarni Laško. Sodišče je kasneje odločilo, da je bila nična.
