Kot registrirani uporabnik prejmete vsak mesec brezplačno dostop do 4 zaklenjenih člankov na Dnevnik.si ali v mobilni aplikaciji Dnevnik.si ter vsak petek e-pismo urednika z najbolj branimi članki tekočega tedna.
Z uporabniškim računom lahko dostopate do vsebin na www.Dnevnik.si in do mobilne aplikacije Dnevnik.si
Masud Barzani je včeraj sporočil, da v sredo nepreklicno odstopa s položaja. Barzani je zadnjih dvanajst let predsednik iraških Kurdov. Med njimi je njegova družina pustila globok politični pečat, ki seže daleč v zgodovino z bojem za pravice iraških Kurdov, ki nikoli ni bil daleč od ideje o samostojni državi – Barzanijev oče Mula Mustafa jo je leta 1946 za kratek čas celo uresničil. Tudi Masud Barzani je desetletja dolgo krmaril med interesi Bagdada, sosed in velesil ter krepil avtonomijo regije, po zadnji uspešni operaciji kurdskih pešmerg, ko so skupaj z zahodnimi zavezniki pregnali Islamsko državo, pa začutil, da je morda prišel zgodovinski trenutek. Vendar se je grdo uštel. 25. septembra je na posvetovalnem referendumu o osamosvojitvi iraškega Kurdistana za neodvisnost glasovalo 92,7 odstotka Kurdov ob 72,8-odstotni udeležbi. Ko je hotel voljo ljudi v dialogu z Bagdadom uresničiti, pa je bil iraški Kurdistan v samo mesecu dni deležen sovražnih groženj in pretečih dejanj Turčije, Irana in iraške vlade, notranjih političnih razkolov, ignorance tujine z izjemo Izraela, na koncu pa ofenzive iraške vojske, ki se je sprehodila do Kirkuka in za Kurde ekonomsko nepogrešljivih naftnih polj. Ideja samostojnosti, ki je tlela desetletja, je doživela polom, ki je Barzanija prisilil v odstop, pravica do samoodločbe gor ali dol. V sredo ne bo več predsednik.
Medtem ko se vsaj v Evropi in na Zahodu večina ukvarja s Katalonijo, se je v Iraku zgodil lep primer spodletelega poskusa korakanja k lastni državi v okoliščinah, ki so bile v nekaterih pogledih bolj zrele za uspeh od katalonskih. Problem Kataloncev, Kurdov in drugih z nepriznanimi težnjami po lastni državi je, da v mednarodnem pravu niso zapisana nobena eksaktna pravila, po katerih bi lahko poskusili – uspešno ali ne – uresničiti osamosvojitveno težnjo in prišli do priznanega rezultata, razen če gre za dogovorni referendum. Ustanovna listina Združenih narodov na nekaj mestih
Prebrali ste manjši del članka, če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.
Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.
Katalonski predsednik Carles Puigdemont tudi po odstavitvi s strani Madrida vztraja pri neodvisni Kataloniji. V v naprej posneti izjavi je Katalonce...
Juan Kruz Igerabide je baskovski pesnik in pisatelj, ki ima tudi v slovenščino prevedenih za celo polico otroških knjig. Na njegovi osebni izkaznici...
Če podrobno pogledamo izjave, ki so o mejnem vprašanju oziroma arbitraži včeraj prihajale iz Zagreba in Ljubljane, je mogoče ugotoviti, da se uradno...
