V soboto v Madridu, danes pa v Barceloni je več sto tisoč ljudi zborovalo v prid enotnosti Španije in tistim Kataloncem, ki hočejo samostojno državo, sporočalo, da so vendarle v manjšini. Tudi znotraj Katalonije. V dveh največjih mestih odmeva »Viva Espana« (naj živi Španija) in Španije ne damo. Ni manjkalo tudi jeznih vzklikov na račun katalonskih vodi teljev, ki so v petek razglasili neod visnost te pokrajine, in mnogi meni jo, da bi morali končati za zapahi, kar je državno tožilstvo v soboto že omenilo kot zelo možen scenarij.
Obe zborovanji pa sta minili mir no. V Barceloni, kjer je napetost veli ka, zagovornikov samostojnosti ni bilo na ulicah in ni prišlo do trka nasprotujočih si pogledov na priho dnost Španije oziroma Katalonije. Razlike so ostale na ravni ocene šte vila udeležencev. Organizatorji pra vijo, da jih je bilo v Barceloni več kot milijon, katalonska policija pa omenja številko 300.000. Nov delov ni teden bo pokazal, kako naj bi v praksi delovala invalidna avtonomija oziroma vodenje Katalonije iz Ma drida. Večino nalog in pristojnosti predsednika katalonske vlade in podpredsednika je prevzela Rajoye va namestnica Soraya Saenz de San tamaria, preostali ministri pa so prevzeli naloge tistih katalonskih ministrstev, ki se vsebinsko prekriva jo z njihovimi resorji.
Težka odločitev
Odstavljeni katalonski predsednik vlade Carles Puigdemont je pozval k mirnim protestom in k akcijam dr žavljanske nepokorščine. Kako kon kretno naj bi se zagovorniki samos tojnosti odzvali, prav tako še ni jas no. Vprašanje je, ko bodo na eni strani tehtnice življenjska eksisten ca, delavno mesto, plača, na drugi pa domoljubje, koliko Kataloncev se bo sprijaznilo z novo realnostjo, vsilje no iz španske prestolnice, in se izo gnilo sankcijam. V najbolj neprijet nem položaju se bo prav gotovo znašlo nekaj deset tisoč od 170.000 uslužbencev katalonskih policijskih sil, ki so privrženci neodvisnosti, a so že dobili ukaz, da morajo odstra niti slike katalonskih politikov in upoštevati ukaze novih poveljnikov. Ne bo lahko tudi zaposlenim v jav nih medijih, ki naj bi prav tako prišli v roke španskih funkcionarjev.
Zagovornikom neodvisnosti prav gotovo ne gredo na roke rezultati za dnje javnomnenjske raziskave, ki ka žejo, da bi v primeru regionalnih vo litev danes, ki so sicer napovedane za 21. december, stranke, ki zagovar jajo neodvisnost, izgubile večino v katalonskem parlamentu.
