Vse kaže, da se bo saga okoli obdelave dolenjskih in belokranjskih odpadkov po dolgih letih končala. Potem ko je bila sprva pred leti v igri celo gradnja 30 milijonov evrov vrednega objekta za mehansko-biološko obdelavo v javno-zasebnem partnerstvu, je deset dolenjskih in belokranjskih občin zdaj načelno sprejelo nov predlog. Ta predvideva, da bi mešane komunalne odpadke vozili na mehansko obdelavo v regijski center v Ljubljano, ki ga upravlja podjetje Snaga, nazaj pa preostanek odpadkov (težko frakcijo) na biološko stabilizacijo in odlaganje v Leskovcu. Ob tem bi Snaga zagotovila še nekaj dodatnih količin odpadkov.
Po predvidevanjih prvega moža Ceroda Albina Kregarja bi lahko 4,6 milijona evrov vreden objekt v Leskovcu zgradili do druge polovice leta 2019. Toda predlog mora še skozi sito vseh občinskih svetov, tudi pogovori z Ljubljano še niso končani. Mehansko sortiranje, pri katerem izločijo tako imenovano lahko frakcijo, Cerod trenutno opravlja z najetimi stroji na odlagališču v Leskovcu, na biološko stabilizacijo težko frakcijo vozijo na Jesenice, preostanek pa na odlaganje nazaj v Leskovec. Če bi dosegli primeren dogovor, bi že v vmesnem obdobju do zgraditve objekta v Leskovcu odpadke lahko vozili na obdelavo v Ljubljano, dodaja Kregar.
»Nov predlog pomeni dolgoročno rešitev, ki bo omogočila najnižje možne cene. Da bo objekt rentabilen in bomo na dolgi rok lahko zagotavljali primerno raven cen, potrebujemo 25.000 ton odpadkov za biološko obdelavo, kar pomeni, da bi se jih v Leskovcu odložilo 15.000 ton na leto,« dodaja Kregar. Po njegovih besedah prebivalci Dolenjske in Bele krajine za obdelavo in odlaganje odpadkov plačujejo okoli 152 evrov za tono, s predlaganim novim načinom bi ceno zagotovo znižali pod 130 evrov.
Občine se s predlogom načeloma strinjajo, še vedno pa imajo nekaj pomislekov, zlasti belokranjske. Kot je dejala županja Semiča Polona Kambič, vse tri soglašajo s prevozom odpadkov v Ljubljano, nasprotujejo pa morebitnemu vključevanju ljubljanske Snage v gradnjo objekta v Leskovcu. »Ne želimo se vezati na nikogar. Želimo biti neodvisni in samostojni,« pravijo.
Belokranjci menijo, da bi bilo treba predvideno investicijo še bolj racionalizirati, da bodo končne cene čim ugodnejše za prebivalce. Obdelavo tone odpadkov za ceno okoli 120 evrov plus davek jim namreč ponuja tudi krško podjetje Kostak, in to brez vsakršnih vlaganj, medtem ko naj bi bil delež belokranjskih občin v gradnjo objekta v Leskovcu okoli 1,5 milijona evrov.
Po novem ključu nekoliko drugačni deleži
A hkrati se v Beli krajini zavedajo, da si z gradnjo lastne tehnologije zagotavljajo dolgoročen vpliv na cene. Se je pa nekoliko spremenilo razmerje pri deležih, ki bi jih morale občine zagotoviti pri pokrivanju investicije. Tako bi se po ključu števila prebivalcev in količine ustvarjenih odpadkov precej povečal delež črnomaljske občine v primerjavi s prvotnimi deleži pri ustanovitvi Ceroda, ko si je novomeška priborila okoli 62-odstotni delež, po novem ključu pa ima 45-odstotnega. Župani menijo, da je omenjeni ključ še najbolj optimalen, nihče ni predlagal nobene drugačne rešitve.
Poleg tega so od projekta že odstopile vse štiri posavske občine in šentjernejska. Slednja svoje odpadke še vedno predeluje in odlaga v Leskovcu, medtem ko posavske odpadke obdelujejo v krškem Kostaku, preostanek pa prav tako odlagajo v Leskovcu.
