Črke. Številne že same po sebi pomenijo marsikaj in pri različnih ljudeh sprožijo različne asociacije. Če vzamemo v obravnavo veliko tiskano črko M, je ta med drugim simbol za navtično miljo, med rimskimi številkami označuje število tisoč, v mednarodnem sistemu enot je okrajšava za mega. Prebivalci Toronta v Kanadi pri črki M bržčas najprej pomislijo na poštno kodo njihovega mesta, v New Yorku na del proge podzemne železnice, ljubitelji filmov se spomnijo na vodjo britanske obveščevalne službe v filmih o Jamesu Bondu, ljubitelji avtomobilov pa zagotovo, ob vsem spoštovanju do mercedesa razreda M in modela infiniti M, v prvi vrsti na linijo avtomobilov BMW M. Ta označuje nekatere najmočnejše in najbolj športne avtomobile te bavarske znamke, ki letos praznuje 45. obletnico ustanovitve in za katero pri BMW pravijo, da »ne gre za navadno črko, temveč najmočnejšo črko na svetu«.
BMW je hčerinsko družbo M – najprej leta 1972 pod imenom BMW Motorsport, ki se je v zdajšnje krajše ime uradno preimenovala leta 1993 – ustanovil zato, da bi olajšala delo uspešnemu dirkalnemu programu, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja dosegal velike uspehe. »Podjetje je kot človek. Če se ukvarja s športom, je dobro natreniran, entuziastičen in izjemno zmogljiv,« so bile besede, ki jih je ob ustanovitvi uporabil nekdanji član uprave Robert A. Lutz. Sčasoma se je BMW M malce spremenil ter začel dopolnjevati BMW-jevo paleto posameznih modelov z različicami, ki so imele posebej modificirane motorje, menjalnike, podvozja, vzmetenja in aerodinamiko ter so vsebovale športne dodatke, ki jih že na prvi pogled ločijo od običajnih modelov, a izjemno zmogljiv je ostal vseskozi. Predvsem pa se je hitro razvijal in bil zgodba o uspehu, o čemer priča tudi to, da je bilo v podružnici ob ustanovitvi le petintrideset zaposlenih, do leta 1988 pa se je to število povzelo na štiristo.
Navdušil tudi Andyja Warhola
Prvi projekt podružnice M je bil model BMW 3.0 CSL, ki so jih skupno izdelali natančno 1265 in je bil med letoma 1973 in 1979 eden najuspešnejših dirkalnih avtomobilov – med drugim je leta 1973 zmagal na 24-urni dirki na Nürburgringu. »Naš prvi cilj je bil avto narediti precej lažjega od osnovne različice (3.0 CSL je nastal na osnovi modela 3.0 CS, op. p.), ko smo to dosegli, smo se osredotočili na aerodinamiko in povečanje motorja. Od tam smo bili nepremagljivi,« je o avtomobilu povedal soustanovitelj znamke BMW Motorsport Jochen Neerpasch. Modela 3.0 CSL se je sicer zaradi masivnega in velikega zadnjega spojlerja prijel vzdevek »batmobile«, bil pa je tudi prvi BMW, ki so ga krasile tri črte v modri, vijoličasti in rdeči barvi – te so še danes poleg črke M upodobljene v logotipu podjetja.
Na prvi avto, ki je črko M nosil tudi v imenu, je bilo treba počakati do leta 1978, ko je na ceste zapeljal M1. Ker gre za tako legendo, da si je posebno obravnavo na teh straneh že zaslužila, za osvežitev spomina zapišimo le, da je za njegovo osnovo služil prototip BMW turbo iz leta 1972, ki ga je oblikoval Paul Bracq, dokončen videz pa je modelu M1 vtisnil še en znani oblikovalec – Giorgetto Giugiaro. Sprva je bil tudi M1 mišljen le kot avtomobil za dirkaške steze, cestnih različic, ki so dosegle največjo hitrost 265 kilometrov na uro, s čimer je bil takrat to najhitrejši nemški cestni avtomobil, so do konca proizvodnje leta 1981 izdelali 445. Velik ljubitelj avtomobila je bil tudi sloviti slikar Andy Warhol, enega je leta 1979 v svojem slogu pobarval, nato pa izjavil: »Obožujem ta avtomobil! Je boljši kot umetniško delo.«
Resnične moči niso mogli izmeriti
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je BMW M izkazal tudi kot dobavitelj motorjev za različna moštva v prvenstvu formule 1. Uspehov in dosežkov, ki jih ni manjkalo, ne bi naštevali, je pa zagotovo zanimivo, da v tisti čas sega izdelava najmočnejšega motorja, ki so ga kadar koli vgradili v dirkalnik. Leta 1986 so kraljevali turbomotorji, katerih moč je bila na dirkah omejena na 850 konjev, v kvalifikacijah teh omejitev ni bilo, zato so se inženirji na vse kriplje trudili moč povečati, kolikor je pač šlo. BMW-jev motor M12/13 je tako uradno dosegel 1280 konjev, v resnici je bil še močnejši. »Rekel bi, da je imel okoli 1400 konjev, povsem natančno pa ne morem oceniti, saj naši testni instrumenti višje od 1280 konjev ne merijo,« je takrat povedal inženir Paul Rosche.
No, večina ljubiteljev znamke danes BMW M najbolj pozna po posebnih različicah klasičnih serijskih avtomobilov. Prvi tak predelan je bil že leta 1979 M535i, ki je poleg takrat najmočnejšega motorja pri seriji 5 (215 kilometrov na uro; 160 kilovatov) premogel posebne spojlerje, športno podvozje, Recarove sedeže in volan, podoben tistemu iz modela M1. Prvi pravi M5 je na ceste zapeljal leta 1985, torej v obliki druge generacije tega avtomobila, medtem ko mu je le leto pozneje sledil še prvi M3, prav tako pri drugi generaciji serije 3. Od takrat sta omenjeni različici vselej vrh ponudbe obeh omenjenih modelov, prav M3 (tudi v kupejevski in kabrioletski različici, ki ju zdaj BMW že nekaj let označuje kot serijo 4, zato zdaj poznamo tudi M4) in M5 sta tudi sicer bržčas najbolj znani različici avtomobilov M. »BMW M predstavlja posebno filozofijo. Naši izdelki so sinonim za natančnost in agilnost ter imajo svojo specifično M-identiteto,« danes o njihovih vozilih pravi predsednik divizije BMW M Frank van Meel. In za konec: trenutno poleg omenjenih ponudbo vozil BMW M dopolnjujejo še najnovejši in najmanjši član družine M2, M6 ter športna terenca X5 M in X6 M. Pri čemer vsega skupaj ne gre mešati s posebnimi paketi opreme ali tako imenovanimi avtomobili linije M performance, ki so sicer prav tako bolj športne različice avtomobilov BMW, a niso pravi, »polni« M-avtomobili.
