Glede na rekordno nizke obrestne mere nas je zanimalo, kje je ta trenutek najprimerneje nalagati privarčevana sredstva. Ali naj posamezniki varčujejo na banki ali naj denar razpršijo? Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) odgovarja, da je odločitev o varčevanju v depozitih in drugih naložbenih oblikah odvisna od številnih dejavnikov: od obdobja, v katerem posameznik privarčevanih sredstev ne bo potreboval, od namena varčevanja in tveganja, ki ga je pripravljen prevzeti glede na svojo finančno varnost, ter od osebnega odnosa do tveganja in finančnega znanja. »Na splošno velja, da naj tisti, ki varčujejo za krajša obdobja ali pa morajo poskrbeti za svojo osnovno varnost, prevzamejo manj tveganja in se raje držijo bančnih varčevanj,« opozarja Krisper.
Po njegovem mnenju nizke obrestne mere ne smejo biti odločilne, da se potrošnik odloča za bolj tvegane oblike varčevanj. In to čeprav ga o tem na vsakem koraku prepričujejo ponudniki, ki bi mu radi prodali zase bolj donosne produkte, kot so navadna bančna varčevanja. Odločilni naj bodo potrošnikovi cilji in finančne zmožnosti.
Niso vse banke razočarale z nizkimi obrestmi
V kateri banki je najugodneje varčevati? Podatke o ponudbi depozitov v oktobru lahko najdete na spletnem primerjalniku Zveze potrošnikov Slovenije. »Iz primerjalnika je razvidno, da so razlike v bančni ponudbi velike, predvsem za tiste, ki imajo v depozitih večji del svojih prihrankov,« pravi Krisper. Dodaja, da vse banke svojih strank niso razočarale s katastrofalno nizkimi obrestnimi merami. Posledično je mogoče s primerjavo ponudbe in varčevanja pri drugi banki privarčevati nekajkrat več. »Če bodo potrošniki v prihodnosti bolj primerjali obrestne mere pri depozitih in v primeru slabe ponudbe pri lastni banki svoja sredstva raje prenesli k donosnejši banki, si lahko v prihodnosti obetamo več konkurence med bankami in posledično boljše ponudbe,« opozarja Krisper. Za prenos depozita k drugi banki namreč ni treba zamenjati bančnega računa. Večina bank tako potrošniku za ta namen odpre brezplačen referenčni račun, kamor ta nakaže varčevanju namenjena sredstva in kamor se ta sredstva po sprostitvi depozita spet vrnejo.
Kam naložiti 20 tisočakov?
Na vprašanje, kam naj posameznik trenutno naloži okoli 20.000 evrov, Krisper odgovarja: »Na splošno velja, da naj posameznik, ki ne more in ne želi tvegati, mirno varčuje na banki. Pri tem naj primerja banke med seboj in naj ne veže sredstev za predolga obdobja. Če se bodo pozitivni globalni gospodarski trendi nadaljevali, lahko prihodnje leto pričakujemo dvig varčevalnih obrestnih mer. Posamezniku, ki lahko tvega nekaj več in namerava varčevati vsaj deset let, v ZPS svetujemo razmislek o kombinaciji bančnega varčevanja in varčevanja v dobro razpršenih globalno usmerjenih delniških vzajemnih skladih, na primer takšnih, ki sledijo indeksu MSCI World. Tistim, ki že imajo privarčevan večji znesek, pa se vsekakor splača za ta namen kupiti indeksne ETF-sklade namesto 'navadnih' vzajemnih skladov, ki jih najraje tržijo naše banke.«
Razlog so nekajkrat nižji stroški upravljanja tovrstnih skladov in dejstvo, da se indeksni skladi dolgoročno praviloma bolje odrežejo kot aktivno upravljani vzajemni skladi. »Naši finančni ponudniki takšne naložbe potrošnikom praviloma ne ponujajo, saj raje služijo z višjimi provizijami pri aktivno upravljanih vzajemnih skladih,« dodaja Krisper.
Navede primer. »Potrošnik A, ki bo 20.000 evrov varčeval v ugodnem ETF-skladu (upravljalska provizija znaša 0,5 odstotka na leto), ki vlaga v indeks MSCI World, bo v primeru 4-odstotnega donosa tega sklada v desetih letih privarčeval skoraj 4000 evrov več kot potrošnik B, ki bo na enak način varčeval v aktivno upravljanem vzajemnem skladu z enako donosnostjo, ampak s tipično upravljalsko provizijo v višini 2 odstotka na leto.«
Abeceda varčevanja
Na vprašanje, na kaj moramo biti pozorni, ko se odločamo za varčevanje, Krisper odgovarja, da je pri varčevanju, tako kot pri posojilu, smiselno izdelati pregled osebnih financ. Glede na redne dohodke in odhodke ter druge nujne izdatke v prihodnosti pa je treba oceniti, koliko lahko vsak mesec namenimo varčevanju. »Pomembno je, da najprej poskrbimo za svojo varnost danes. Tako se je smiselno osredotočiti na varčevanje za 'zlato rezervo' v višini denimo treh mesečnih dohodkov, s katero se zavarujemo pred nepričakovanimi večjimi izdatki, potem pa lahko vse sile namenimo varčevanju za večje nakupe, otroke ali/in dodatek k pokojnini,« dodaja Krisper.
Smo še vedno med najvarčnejšimi narodi?
Krisper pritrjuje, da smo Slovenci varčen narod, saj se zavedamo, da varčevanje povečuje našo finančno varnost. A se pri tem soočamo z dvema glavnima izzivoma. »Na finančnem trgu je ogromno slabih in dragih varčevalnih produktov, posledica tega pa so nižji in včasih tudi izgubljeni prihranki potrošnikov. Prizadevamo si za to, da bi nadzorniki finančnega trga naredili več, da bo ta izpolnjeval potrebe varčevalcev, ne pa le zagotavljal udobne zaslužke ponudnikom,« poudarja Krisper. Poleg tega si vse več potrošnikov zaradi nizkih dohodkov ne more privoščiti varčevanja in nimajo prihrankov, veliko potrošnikov pa zmore varčevati manj, kot bi bilo treba. »V obdobju nizkih obrestnih mer je treba varčevati še več, da lahko dosežemo svoje cilje. Neobstoječi ali prenizki prihranki namreč nevarno povečajo finančno ranljivost potrošnikov. Zato je na eni strani treba poskrbeti za to, da bodo imeli vsi potrošniki možnosti in spodbude za varčevanje. Na drugi strani pa mora država spoznati, da bo moral posameznik pri zagotavljanju varne in dostojne starosti v prihodnosti najverjetneje več prispevati v prvi pokojninski steber. Že danes lahko zatrdimo, da individualno, 'tržno' varčevanje v zadostni meri ne prispeva k zagotavljanju primernih dohodkov ljudi po upokojitvi. Prej ko si bodo odgovorni nehali zatiskati oči pred tem, bolje bo,« zaključuje Boštjan Krisper iz ZPS.
