Čeprav ministrstvo za okolje in prostor vsako leto pred dnevom spomina na mrtve obudi medijsko kampanjo »Bi prižgali letos svečo manj?«, to ni dovolj učinkovito. Posledic kampanje ministrstvo nikoli ni niti spremljalo niti ocenjevalo in tudi sicer nima določenih natančnejših ciljev za preprečevanje oziroma zmanjševanje porabe nagrobnih sveč, je v danes predstavljeni reviziji sistema ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami od leta 2015 do konca prvega polletja letos ocenilo računsko sodišče. Slovenija se po porabi nagrobnih sveč ob Avstriji in Poljski po neuradnih podatkih uvršča med tri najbolj potratne evropske države.
Vsak Slovenec v povprečju porabi kar osem sveč na leto, kar skupaj nanese 16 milijonov sveč, za katere ljudje odštejejo 32 milijonov evrov. »Javnost ni dovolj obveščena o vplivih nagrobnih sveč na okolje,« so ministrstvu očitali revizorji in dodali, da niti okoljska dajatev ne dosega svojega namena. Znaša namreč zgolj 0,8 odstotka cene, kar ob neučinkovitem odvračanju od porabe sveč pomeni, da država z njo pobere komaj 25.000 evrov na leto.
Ali Arso ni pregledoval poročil?
Sveča manj pomeni manj onesnažen zrak in predvsem manj odpadkov, ki – četudi jih je mogoče reciklirati – obremenjujejo človeško zdravje in okolje, je ministrstvo doslej sporočalo javnosti. Bolj podrobno vpliva nagrobnih sveč na okolje tudi po ugotovitvah računskega sodišča ni analiziralo. Pri tem najosnovnejšo oviro za učinkovito delovanje sistema po ocenah revizorjev predstavljajo že različna pojmovanja ravnanja z odpadnimi svečami v različnih predpisih.
Močno šepa tudi nadzor, saj ni mogoče z gotovostjo preveriti, ali skoraj 96 odstotkov vseh odpadnih nagrobnih sveč v resnici konča v reciklaži. Evidence in podatki različnih poročevalcev o zbranih, predobdelanih in recikliranih odpadnih svečah se ne ujemajo in ne glede na enotno predpisane obrazce med seboj sploh niso primerljivi, so ugotovili revizorji. »Ker se istovrstne napake pojavljajo tako v poročilih za leto 2015 kot za leto 2016, lahko sklepamo, da Arso (agencija za okolje, op. p.) poročil za leto 2015 bodisi ni pregledal bodisi pri pregledu napak ni ugotovil in nanje ni opozoril nosilcev skupnih načrtov (ki so odgovorni za pravilno ravnanje z odpadnimi svečami, op. p.). Slab nadzor nad poročili nosilcev skupnih načrtov po naši oceni zmanjšuje učinkovitost sistema in vpliva na kakovost podatkov,« meni računsko sodišče.
Najbolj akutnega problema so se le dotaknili
Da so bili s takšnim mnenjem revizorji precej prizanesljivi, pa komentira direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije Sebastijan Zupanc. Revizija se je namreč le delno dotaknila problema odpadnih sveč, ki se v vse večjem obsegu kopičijo na dvoriščih komunalnih podjetij. Ta, kot smo že poročali, skladiščijo že okoli tisoč ton lahko vnetljivih odpadnih nagrobnih sveč, ker jih – podobno kot odpadno embalažo – pooblaščene družbe očitno nočejo odpeljati.
»Ne glede na prijave, da nekatere družbe ne izpolnjujejo svojih predpisanih obveznosti, je inšpektorat za okolje in prostor ugotovil, da nima pravnih podlag za ukrepanje, pa čeprav nagrmadene količine odpadnih nagrobnih sveč ob morebitnem požaru predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi in živali ter okolje,« je na letošnje požare v obratih za predelavo odpadkov spomnil Zupanc in dodal, da so o vseh sistemskih napakah že večkrat obvestili okoljsko ministrstvo in zahtevali ukrepanje. »Žal se situacija ne izboljšuje in prihajajoči prazniki vzbujajo strah pri komunalnih podjetjih, kam z dodatnimi enormnimi količinami odpadnih nagrobnih sveč ob že zdaj prepolnih skladiščih.«
