Več tisoč ton sveč na leto
Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso), ki izhajajo iz prejetih letnih poročil nosilcev načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, je bilo lani danih na slovenski trg 5848 ton nagrobnih sveč, po podatkih, s katerimi razpolaga Finančna uprava RS (Furs) pa 5900 ton.
V okviru vseh skupnih načrtov je bilo lani zbranih oz. prevzetih 4019 ton odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je bilo predobdelanih 2739 ton. V omenjenih postopkih se izločijo odpadne elektronske nagrobne sveče, pa odpadki, ki niso odpadne nagrobne sveče in ostalo. Lani je bilo recikliranih skupno 3396 ton odpadnih nagrobnih sveč, so pojasnili na Arsu.
Različne akcije za manj sveč na grobovih potekajo tudi letos. Njihov namen je osveščanje o prekomernem krašenju grobov ob 1. novembru, pa tudi spodbujanje ljudi, naj namesto za nakup sveč in rož sredstva namenijo za dobrodelnost. Pobudi se pridružuje tudi okoljsko ministrstvo z akcijo Bi prižgali letos svečo manj.
Manj svečk za manj grobov
Povsod po Sloveniji bodo na pokopališčih prostovoljci, ki bodo podrobneje predstavljali namen dobrodelne akcije Manj svečk za manj grobov. V zameno za donacijo bodo ljudje prejeli zastavico sočutja, ki jo bodo lahko pustili na grobu.
V akciji Manj svečk za manj grobov sodeluje 60 organizacij ter več kot 200 prostovoljcev iz vse Slovenije. V petih zaporednih akcijah so v celi Sloveniji zbrali več kot 50.000 evrov. Zbrana sredstva vsako leto namenijo za nakup zdravstvenih naprav in pripomočkov, ki rešujejo življenja.
Za odpadne sveče so sicer zadolženi najprej proizvajalci sveč - to so pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki sveče izdelajo in dajo na trg v Sloveniji - ali tisti, ki sveče pridobivajo iz tujine.
Ti morajo zagotoviti, da bodo sveče, ko bodo postale odpadek, ustrezno zbrane in oddane v predelavo, prednostno v reciklažo. Upravljavci pokopališč morajo zagotoviti, da je na pokopališčih postavljenih dovolj zabojnikov za odpadne nagrobne sveče, in sicer ločeno od drugih odpadkov, ki nastanejo na pokopališčih.
Prav tako morajo upravljavci pokopališč poskrbeti, da se zabojniki praznijo in da so odpadne sveče oddane izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Upravljavca dveh velikih pokopališč v Sloveniji, ljubljanskega in mariborskega, pa odpadne sveče oddajata zbiralcu odpadnih sveč, ki izvaja zbiranje teh odpadnih sveč v okviru skupnih načrtov ravnanja.
Količine nagrobnih sveč, danih na trg, upadajo
Nosilci skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami morajo organizirati zbiranje in predelavo odpadnih nagrobnih sveč. Zbiralec mora zbrane odpadne sveče predhodno razvrstiti in nato oddati v predelavo. Predelovalci odpadnih nagrobnih sveč pa morajo izvajati predelavo odpadnih nagrobnih sveč skladno z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem.
Kot so za STA pojasnili na Arsu, trenutno količine nagrobnih sveč, danih na trg, upadajo. Ali je to dejanski pokazatelj, pa ni mogoče z gotovostjo trditi, saj obstaja precej velika verjetnost, da v sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami niso vključeni vsi proizvajalci sveč oziroma da na tem področju obstaja še precej sive ekonomije.
Predelavo več kot 90 odstotkov sestavnih materialov
Okolju prijazna tehnologija sicer omogoča predelavo več kot 90 odstotkov sestavnih materialov odpadnih nagrobnih sveč. V sekundarne surovine je mogoče predelati vse tri glavne sestavine odpadnih nagrobnih sveč: ohišje iz plastike, ostanke parafina in kovinski pokrov. Predelani materiali se uporabijo pri ponovni izdelavi sveč ali drugih izdelkov. Po zaključeni predelavi pa se na odlagališču odložijo le nečistoče. To so odpadki, ki kot sekundarne surovine niso uporabni.
Odstotek recikliranih sekundarnih surovin je sicer zelo odvisen od deleža nečistoč v zabojnikih za odpadne nagrobne sveče. Pomembno je, da posameznik odpadne nagrobne sveče odloži ločeno in v posebej za ta namen postavljene zabojnike na pokopališčih.
Še vedno pa je mogoče prižgati tudi virtualno svečko na spletni strani www.svecamanj.si.
