Pretekli teden je BBC objavil novico z naslovom Alarm zaradi upada števila letečih žuželk. V njej so povzeli raziskavo nemških in nizozemskih znanstvenikov, ki so v 60 predelih Nemčije od leta 1989 naprej opazovali število insektov in ugotovili, da je v tem času njihovo število padlo za neverjetnih 73 odstotkov. Eden od raziskovalcev Caspar Hallmann je celo zatrdil, da to lahko opazi vsak voznik, saj na vetrobranskem steklu ni več veliko zmečkanih žužkov.
Pri nas ni bila narejena nobena podobna študija, zato ni dokumentiranih podatkov o zmanjšanju števila žuželk. Jih je pa gotovo manj. »Tudi pri nas je število letečih žuželk drastično upadlo, kar je razvidno iz manjšega naleta na vetrobranska stekla, kot so za iztočnico postavili nemški raziskovalci,« meni Rudi Verovnik s katedre za zoologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, velik poznavalec žuželk, predvsem metuljev. Meni, da so pri nas najbolj ogrožene tiste vrste insektov, ki so najbolj specializirane glede svojega življenjskega prostora: »Med žuželkami so to pri nas gotovo nekatere skupine z vodnimi ličinkami, na primer vrbnice in enodnevnice, ki potrebujejo s kisikom bogate čiste vodotoke. Drugi primer so vodni hrošči, vezani na stoječe kopenske vode, ki so pri nas v zelo slabem stanju. Tudi vrste, vezane na staro kulturno krajino, katerih ključni življenjski prostor so bogato cvetoči negnojeni travniki, so pri nas v hitrem upadu bodisi zaradi opuščanja rabe in zaraščanja ali pa intenzifikacije.«
Tudi entomolog in eden od avtorjev razstave Svet žuželk v Domžalah Stane Gomboc zaradi pomanjkanja raziskav ne more z gotovostjo trditi, koliko manj žuželk je v Slovenji: »Ocenjujem, da je število žuželk od moje mladosti močno upadlo, rekel bi, da za okrog polovico, v drugih evropskih državah še bolj. Koliko vrst je pri nas izumrlo, pa ne vemo natančno, ker se z njimi ukvarja premalo ljudi, in še to večina ljubiteljsko. Da so izginile, vemo le za nekatere markantne vrste, kot so dnevni metulji.«
Izumirajo kobilice, ostajajo komarji
Vzrokov, zakaj izginjajo žuželke, je več, vsi pa so povezani s človeškim vplivom na naravo. »Vsekakor v zadnjem času k temu zelo veliko prispeva globalizacija, zaradi katere je v Evropo zanesenih precej tujerodnih vrst, obenem poceni pridelana hrana ljudi sili k večji intenzivnosti kmetijske pridelave. Rotacijski deli ob košnji, obračanju mrve in baliranju pomorijo večino žuželk na travnikih. Sami težki stroji jih pri vsakokratni obdelavi še veliko potlačijo. Ob povečanem številu košenj travnikov in povečanem gnojenju smo s travnikov že izgubili večino metuljev in kobilic,« je opozoril Gomboc. Poleg tega je velik problem svetlobno onesnaženje, kar je posebno opazno pri nočnih metuljih. »Po pripovedovanju starejših entomologov je število nočnih metuljev na lučeh v strnjenih naseljih v zadnjih 30 letih padlo za več kot 50-krat,« meni Rudi Verovnik. Ogrožene so tudi močvirske žuželke, ker izginjajo močvirski predeli, in tiste žuželke, ki živijo v ekstremno suhih skalnatih traviščih. »Kar nekaj takih vrst je v Sloveniji žal že izumrlo ali pa so na dobri poti, da izginejo,« je opozoril Verovnik. Entomologi menijo, da so ogrožene vse vrste žuželk, ki vse izginjajo podobno hitro. »Bolje gre le tistim, ki so vezane na urbano okolje, kot so škodljivci okrasnih rastlin, tujerodne vrste in podobno,« je dodal Gomboc.
Kulturne rastline potrebujejo žuželke
Torej, če se nam zdi, da je manj žuželk dobro, ker to pomeni manj komarjev in mesarskih muh, se motite. Manj žuželk pomeni manj možnosti za opraševanje, saj cvetov ne oprašujejo le čebele. »Žuželke, sploh kožekrilci in metulji, so ključni opraševalci kulturnih rastlin, od katerih je več kot 70 odstotkov žužkocvetnih, torej odvisnih od žuželčjih opraševalcev. Brez njih ni pridelka in tudi zato bi morali problem upadanja številnosti letečih žuželk zelo resno obravnavati,« opozarja Rudi Verovnik. Gomboc dodaja, da bodo imeli zaradi manjšega števila žuželk škodljivci v kmetijstvu manj naravnih sovražnikov, lažje in hitreje se bodo širili po nasadih: »Zaradi zmanjševanja števila žuželk močno upadajo tudi druge z njimi povezane vrste, na primer številne ptice pevke, manj je lastovk, štorklje se iz zahodne Evrope selijo v naše konce, ker tam ni več hrane.« Je že tako, da je v naravi vse povezano in je treba paziti na ravnovesje.
Rešitev sonaravno bivanje
Kaj torej lahko ljudje naredimo za to, da bi ohranili čim več žuželk? Verjetno hoteli za žužke na balkonih in medovite cvetlice na gredicah niso dovolj. »Žuželčji hoteli so le zatiskanje oči. S hoteli ohranjamo le malo vrst žuželk, recimo ose blatarice in samotarske čebele, obenem pa tudi te nimajo hrane za prinašanje peloda ali ličink v cevke za svojo zalego, ker te ni več v bližnji okolici. Tiste žuželke, ki so glavna hrana v prehranski verigi, kot so razne ličinke, gosenice, žerke, ogrci, kobilice, mravlje, pa potrebujejo svežo, večinoma rastlinsko hrano,« je prepričan Stane Gomboc, ki meni, da tudi sejanje medonosnih rastlin ne bo rešilo žuželk: »Če kdo seje medonosne in raznolike rastline na vrtovih, omogoča več nektarja le nekaterim žuželkam za kratko obdobje. Recimo metulji pa se razvijajo na povsem drugih rastlinah, ti poleg tega potrebujejo še druge hranilne rastline v bližnji okolici, ki pa jih nimajo več.«
Po njegovem mnenju je problem globalen in povezan s celotnim sistemom potrošništva in intenzivnega kmetijstva. »Na kratko lahko rečemo, da že potrošnik v trgovini gleda izključno na ceno hrane in si s tem zatiska oči v odnosu do ohranjanja narave in pestrosti vrst. Za dolgoročno sonaravno bivanje bodo potrebne zelo drastične in boleče spremembe, ki jih trenutno ni na vidiku, ker niti niso v interesu kapitala in politike. Zato bo število žuželk še naprej močno upadalo. Vizije o boljših časih še ne bo kmalu na vidiku.«
