Toda to ni bila osrednja težava koncerta, temveč odsotnost volje, da bi se izreklo tudi kako bolj poglobljeno glasbeno misel. Tako je ta prišla še najbolj do izraza ob uvodni točki večera, Schubertovi Medigri iz scenske glasbe za Rozamundo, v kateri je znal solist in dirigent Mario Brunello poiskati vrsto malih glasbenih vzgibov, po katerih je ta nepretenciozni romantični biser nalahno oživel. Toda prav na Schuberta nalepljena pretencioznost – poslušali smo poskus premestitve Schubertove znamenite sonate v simfonično-koncertantno obleko – je pokazala,

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.