In kot Avdićevi albumi že nekaj časa niso le glasbeni, saj se izdajajo v knjižnem formatu in s precej več besedila, kot ga sam odigra v pesmih, tako tudi nastopi niso le ponovitev izdanega materiala, ampak prej njegova večplastna predstavitev. Opazili smo lahko, da se je njegov studijski zvok na zadnjih dveh ploščah nekoliko spremenil: ostrina kitarskih riffov se je mestoma zgladila v prid z efekti še dodatno poudarjeni kitarski repeticiji, med pesmimi se znajdejo tudi desetminutni mini epi, kakršen je na primer Detroit. Hkrati s tem pa se same pesmi od nekoč bolj poudarjene himničnosti odmikajo v bolj ohlapno strukturo, ki se odpira pripovednim poudarkom. Vendar je nedavni nastop povezal ravno glasbeno eksplozivnost in pripovedno vživetost.
Kitarska igra je bila ostra in udarna, v besedilih pa Avdić ni sledil formi komadov, ampak jih je v daljših kosih in brez divjanja nanizal več hkrati ter se pri tem sprehodil vse do svojih začetnih komadov. Komunikacija z odra je potekala izključno prek tovrstnih spontanih premikov med komadi, kjer je bojno polje ves oder s kar tremi mikrofoni. In ravno ta dinamičnost in vživetost v odrski lik sta prišla še bolj do izraza v drugem delu nastopa, ko je škripanje kablov in pokanje kitarskih ojačevalcev Avdić sprva ignoriral, nato popravljal, nazadnje pa prepustil inštrumente njihovi stavki in nadaljeval brez njih. Ironično, a niti ne presenetljivo, je ravno tehnična hiba omogočila Avdiću več svobode v prehajanju po svojem materialu, prisotnim pa neponovljivo in izredno intenzivno koncertno izkušnjo.
Kljub izdatni koncertni kilometrini in neumorni diskografski dejavnosti koncertno Avdić še vedno deluje sveže in energično, a tokrat je v izsiljeni »a capella« različici morda še bolj zaživel pripovedno. Njegova ironija do slepega ugodja izginjajočega srednjega razreda ne deluje na prvo žogo, ampak jo z druge strani obarva pogled njegovih likov, povečini tujcev z lastnimi malimi tragedijami, ki pa jim ravno Avdićeva neustavljiva odrska drža, kakršno smo lahko tokrat opazovali po sili in sreči razmer, vdihne življenje.
