Tisti, ki se učijo novega jezika, včasih ugotavljajo, da jim alkohol, v zmernih količinah seveda, pomaga govoriti bolj tekoče. Na nek način je to smiselno: dokazano je namreč, da pivo ali kozarec vina sprošča zavore, kar nekaterim ljudem pomaga premagati živčnost in zato tudi manj oklevajo.
Vendar pa se je po drugi strani prav tako izkazalo, da alkohol škoduje kognitivnim in motoričnim funkcijam, negativno vpliva na spomin in pozornost ter vodi do prevelikega samozaupanja in samovrednotenja. Torej, ali ljudje dejansko bolje govorijo tuj jezik, ko so pod vplivom alkohola, ali pa se jim tako le zdi zaradi vpliva opojne tekočine?
V iskanju odgovora na to vprašanje, so britanski in nizozemski raziskovalci izvedli poskus, ki je bil nedavno objavljen v reviji Journal of Psychopharmacology. Izkazalo se je, da je alkohol ljudem res pomagal, da so govorili bolj tekoče – tudi ko so bili sami prepričani, da temu ni tako.
Bolj tekoč govor in boljša izgovorjava
V študijo je bilo vključenih 50 študentov, ki študirajo na Maastrichtski univerzi na Nizozemskem blizu meje z Nemčijo, katerih materni jezik je nemščina. Sodelujoči v študiji so vsi povedali, da občasno uživajo alkohol. Vsem v skupini je bilo skupno tudi to, da so pred kratkim opravili izpit iz nizozemščine, saj vsa predavanja potekajo v tem jeziku.
Potem ko je polovica sodelujočih spila kozarec alkoholne pijače, so vsi opravili sproščen dvominutni pogovor v nizozemskem jeziku. Posnete pogovore sta nato ocenjevala dva Nizozemca, ki nista vedela, kdo izmed sodelujočih je užival alkohol in kdo ne. Prav tako so prosili udeležence, da ocenijo svoj nastop. Raziskovalce je zanimalo, kako tekoče se jim je zdelo, da govorijo.
Morda presenetljivo, vendar alkohol ni imel prav nobenega vpliva na samoocenjevanje: tisti, ki so konzumirali alkohol, niso bili nič bolj zadovoljni s svojim nastopom kot tisti, ki so pili vodo.
Vendar pa so se, po mnenju ocenjevalcev, tisti, ki so predhodno spili kozarec alkoholne pijače, vseeno bolje odrezali. Na splošno sta nizozemska ocenjevalca menila, da so le-ti govorili bolj tekoče, boljša je bila tudi njihova izgovorjava kot pri sodelujočih, ki niso zaužili alkohola. Pri ocenah glede slovnice, besedišča in argumentacije pa med skupinama ni bilo bistvenih razlik.
Nizki do zmerni odmerek alkohola »zmanjša jezikovno anksioznost«
Toda kot opozarjajo avtorji študije, so odmerki alkohola bili majhni, hkrati pa poudarjajo, da večje količine alkohola morda nimajo tovrstnih koristnih učinkov. Konec koncev, kot pravijo v svojem prispevku, ima preveč alkohola lahko ravno obraten učinek na govor. Ne samo, da ne bomo govorili tekoče, po vsej verjetnosti bi prišlo celo do precej nejasnega govora.
Opozorili pa so še na naslednje. V pričujoči študiji so vsi vedeli, kaj pijejo. Toda ker so prejšnje študije pokazale, da so ljudje, ki so mislili, da pijejo alkohol, vseeno občutili podobne slabosti kot tisti, ki so res pili alkohol, so avtorji pričujoče študije poudarili, da bi za bolj verodostojne rezultate v prihodnje študije morali vključiti tudi placebo.
V študiji so med drugim prišli do zaključka, da je možno, da nizki do zmerni odmerek alkohola »zmanjša jezikovno ansioznost« in s tem vpliva na kvaliteto govora v tujem jeziku. »To lahko posameznikom omogoča, da po zaužitju majhnih količin alkohola bolj tekoče govorijo tuj jezik,« so zaključili.
