Studenec je danes bolj kot nekdanja vas znan po psihiatrični bolnišnici, zgrajeni na posesti nekdanje menažerije Auerspergov, kjer so gojili z zajce in fazane, del pa je bil velik sadovnjak, v katerem so pridelovali jabolka, ki so jim domačini rekli jakobinčki. Slape pa so ostale strnjeno naselje ob cesti, ki vodi od Zaloške do Ljubljanice. Vas se zaradi geografskih značilnosti ni razmahnila čez travnike in polja ter se združila s Poljem. Severno od vasi so namreč ohranili kmetijske površine, na jugu meji na Ljubljanico, na zahodu pa jo omejujejo poplavni travniki in zdaj tudi obvoznica.
Slape so bile včasih za Ljubljano zelo pomembne
Slape imajo zanimivo zgodovino. Prvič jih omenjajo leta 1433 kot del posesti grofov Spanheimov. Za Ljubljano so bile Slape tedaj pomembne. Na tem delu je namreč Ljubljanica hitrejša, tvori brzice – od tod ime vasi – zato so na njej postavili številne mline. Prav zato je posest prehajala iz rok v roke mnogih lastnikov, nikoli pa v roke kmetov ali mlinarjev samih. Slape so si v stoletjih lastili Nemški viteški red, samostan Pleterje, mestni kapitelj, državna bolnišnica, cehi, recimo krojaški ceh, škofija pa tudi posamezniki. Leta 1530 je imel tri velike mline v Slapah v lasti Vid Khisel, ki je tedaj veljal za enega največjih avstrijskih podjetnikov, bil pa je tudi večkratni ljubljanski župan in si je za svojo primestno rezidenco zgradil grad Fužine. Dolgoletno izkoriščanje reke pa je Ljubljanico ob Slapah spremenilo v poplavno reko, ki je grozila, da bo spodjedla hiše. Zato so v času prve svetovne vojne avstrijske oblasti s pomočjo vojnih ujetnikov z železnimi traverzami utrjevale njene brežine.
Vas nikoli ni imela veliko prebivalcev, navadno je v njej živelo le okoli dvesto ljudi. Po potresu, ko je bila večina hiš popolnoma uničenih, se je mnogo prebivalcev izselilo v Ameriko. Vaščani Slap pa so pri Ljubljančanih sloveli še po ribolovu. Celo tako zelo, da je leta 1936 z gostilničarjem Janezom Dimnikom v Slapah ribe lovil tudi tedanji jugoslovanski kralj Peter II.
Topli izviri ob Ljubljanici
Kako močno je naselje povezano z reko Ljubljanico, priča tudi poimenovanje ulice V Toplice. Ta je ime dobila šele leta 1988, ko je v vasi nastalo naselje novih enodružinskih hiš, toda označuje zanimivo geografsko značilnost območja. Je ulica, ki se začne na robu nekdanje vasi, nato pa med hišami teče do konca naselja, se v enem kraku spremeni v makadamsko pot ob gozdu, v drugem pa v asfaltirano ulico, ki poteka vzporedno s Potjo ob žici ob zidu parka posesti fužinskega gradu, nato pa se izteče v Balinarsko ulico. Čeprav povezavo med Slapami in Studencem zdaj preseka obvoznica, pa je prav ta del zaslužen za poimenovanje ulice. Od tu pa vse do Zaloga se namreč ob reki pojavljajo izviri podtalnice ali studenčnice. Od tod ime vasi Studenec. Izviri ob Slapah se zlijejo v ribnik, nato pa stečejo v Ljubljanico. Zdaj je njihova moč vse manjša, nekoč pa so imeli še eno lastnost – prav ti pri Slapah so bili topli, medtem ko so bili izviri ob gadu Fužine mrzli in od tod tudi njegovo prvotno poimenovanje Mrzli studenec. Topli vrelci pa so se kar vrstili ob poti, ki je od Fužinskega gradu vodila v Slape, zato so ob njih nastale Fužinske toplice. Najprej so postavili lesene, pozneje pa zidane lope za preoblačenje ter paviljon in mize za piknike. V toplih izvirih so se namakali tako fužinska grajska gospoda kot prebivalci okoliških vasi, toplice pa so opustili po drugi svetovni vojni, ko je odšel zadnji grajski lastnik.
